Rifletu Borštnikov prstan

Priznanje za življenjsko delo mu bodo izročili na nedeljski sklepni slovesnosti 45. Borštnikovega srečanja v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.

Žirijo za podelitev jubilejnega 40. Borštnikovega prstana so sestavljali gledališki in radijski režiser Aleš Jan, režiserka Mateja Koležnik, pisatelj in dramaturg Tone Partljič, umetniška direktorica festivala Borštnikovo srečanje Alja Predan ter gledališka in filmska igralka Milena Zupančič.

Lani je to priznanje prejela igralka Minu Kjuder, letos pa je po tradiciji šlo v roke moškemu. Kot piše v obrazložitvi nagrade, so se za Hočevarja odločili, ker gre za vrhunskega slovenskega igralca s številnimi in nepozabnimi kreacijami v gledališču, na filmu, televiziji in radiu. Njegova odlika je obvladovanje vseh zvrsti in žanrov ne glede na medij, v katerem nastopa, pa čeprav je znan predvsem po komičnih vlogah.

V času študija je Hočevar prispeval manjše vloge v uprizoritvah Slovenskega mladinskega gledališča in Odra 57, leta 1966 pa se je zaposlil v ljubljanski Drami. Prva večja vloga je bila vloga študenta Tončka v veseloigri Ta veseli dan ali Matiček se ženi leta 1966, med drugim pa je igral še Arhitekta v kontroverzni igri Arhitekt in asirski cesar (1968) in Filatelista v igri Znamke, nakar še Emilija ... ter za obe vlogi na sarajevskem Festivalu malih in eksperimentalnih odrov (1969) prejel nagrado zlati venec.

Konec 70. let je ustvaril Millerja v igri Spletka in ljubezen (Mestno gledališče ljubljansko), Jermana v Hlapcih (Mestno gledališče ljubljansko) in Fausta v Don Juanu in Faustu (Drama SNG Maribor) ter za vse tri vloge leta 1981 prejel nagrado Prešernovega sklada.

Zaznamoval ga je Podarim - dobim
Hočevar se je pri 34 letih odločil za svobodni poklic. Sodeloval je pri komercialnih projektih, na televiziji, pri radijskih igrah, serijah za otroke in odrasle, v otroških nanizankah, kot sta Naočnik in Očalnik ter Leteča pipa Trapolo HAHA 33, v uspešni otroški glasbeni TV seriji Kuhinja pri violinskem ključu, v oddaji Moped-show. Upodobil je tudi znamenitega vojaka Švejka. V času smučarske evforije je s svojim prepoznavnim zaščitnim znakom, črtastim šalom, sodeloval pri žrebanjih Podarim - dobim.

Janez Hočevar, rojen 1. februarja 1940 v Ljubljani, je tudi mojster radijske igre in umetniške besede, pevski talent je izkazal v operah Netopir in Vesela vdova ter muzikalih Goslač na strehi in Neron, so zapisali v obrazložitvi nagrade. Za filmsko vlogo očeta Petana v filmu Kavarna Astoria pa je na festivalu v Pulju prejel prestižno nagrado zlata arena. Od leta 1992 predava na AGRFT v Ljubljani kot redni profesor za dramsko igro.