'Šanson ni krompir, ampak začimba'

Če bi bile glasbene zvrsti ženske, kakšna ženska bi bila šanson?
Hm. Občutljiva, z zavestjo, da je ženska in da to mora absolutno braniti, lepa in senzualna, ampak ne seksi. To bi bil klasičen portret, ampak je ne vidim kot žive ženske. Šanson ni krompir, ampak začimba, ki jo je treba servirati od časa do časa. Če bova definirala šanson kot napol poetsko obliko izraza nekega stanja, statementa, je to nekaj, kar ni pogrošno, enostavno in zgolj všečno.

Kaj pa bi moral biti, če ne všečen?
Iti bi morali prek neke senzibilnosti. Šanson meji na umetnost, ne gre za zabavo, ampak neko avtorefleksijo, kje je ta ženska in kakšna je, pa ne vem ... Razumem vprašanje, ampak ne razumem odgovora.

Kaj naredi šanson šanson?
Pojma nimam. Če bi kreiral šansone, bi se mogoče malo bolj ukvarjal s to determinanto. Edino definicijo poznam iz Francije. Šansonjer naj bi bil nekdo, ki piše šaljive tekste na obstoječe melodije. Pri nas je to delal Tone Fornezzi - Tof. Če vprašaš glasbenega teoretika, pa ti bo dal petsto definicij.

Kadar se sprete z ženo, ali pomaga, če ji zapojete šanson?
Ne, ponavadi se spreva iz zelo tehtnih razlogov in potem ne gre za tolažiti se, ampak pregovoriti se, zakaj sva se pravzaprav sprla. Jaz sem se naučil prepirati, moja žena pa zna to že od prej (smeh).

Je šanson primernejši za gledališče kot za koncertni oder?
Kar je Jacques Brel pisal in pel pa tudi kričal in lajal, se mi zdi velika vrednota. Moje osnovno vodilo je bilo, da to vidijo tudi tisti, ki ne razumejo francoščine, drugo pa, da sem gledališčnik in da se tudi skrijem za gledališčem, ker nisem pevec in si rečem, opa, fantje, to je pač igralec, ki poje, ne me takoj ubiti.

	Če bi bil šanson ženska, bi bila ta občutljiva, z zavestjo, da je ženska in da to mora absolutno braniti, lepa in senzualna, ampak ne seksi. Branko Završan, igralec in interpret

Ste, ko interpretirate Brela, bolj igralec ali pevec?
Interpret. Kakšen, pa ne vem. Meni se dogaja enak fenomen, kot ko igram. Pretrese me tako zgodba, ki je peta, kot vloga, ki je govorjena, razlika je le, da je to bolj rigidna forma. Ko za mano zabrenka kontrabas, se to občuti direktno, v igri sami pa teh manifestacij ni.

Se česa pri Brelu ne da prevesti v sloveščino?
Ogromno. Že ena beseda ima v eni skladbi lahko vsaj trojni pomen. Besede, s katero bi v sloveščini lahko obdelal ta trojni pomen, ne najdem. Brel si je tudi sam izmišljeval besede, poleg tega pa je zelo skomprimiran avtor – jasen in kratek. V nekaterih komadih zelo poetizira, v nekaterih pa so samo fakti, fakti, fakti.

Ali sloveščina ni pretrd jezik za šanson?
Ne. Poetični jezik je v vsakem jeziku nadgradnja, je pa res, da sem od kar veliko ljudi slišal, češ da so pri mojem prevodu presenečeni, kako je lahko slovenščina spevna. Mislim, da gre samo za pravo izbiro besed.

Boste tudi sami kdaj pisali šansone?
Ne vem, če si upam, je pa res, da so to fine provokacije.

Predlogo za predstavo Solistika pa ste napisali sami ...
To pa ja, a se je pisala bolj sproti.

Je Solistika sama improvizacija ali je vse naštudirano?
Glasbene improvizacije ni nobene razen predzadnjega komada ali če se zgodi kakšen spodrsljaj. Kar se tiče igranega dela, pa je vsakič drugače, odvisno od razpoloženja in publike.

Ste se na Tednu slovenske drame na začetku predstave zares razburjali nad kabli in padli po tleh ali je šlo za del predstave?
Razburjanje je absolutno del predstave, padel sem pa zares, ker je bilo po tleh ogromno voska iz prejšnje predstave. Tako dobro ne znam pasti načrtovano (smeh).

Ali publika Solistiko vedno tako dobro sprejme?
Publika nas ima rada, tako da sem se že nekajkrat vprašal, ali smo naredili všečno predstavo. Zame je namreč všečno še vedno pejorativno in me tudi komercialne stvari, ki so narejene samo zato, da grejo v promet, ne zanimajo. Ko smo to analizirali, smo ugotovili, da smo verjetno dobro sprejeti zato, ker zelo hitro najdemo stik s publiko, veliko vlogo pri tem pa igra tudi glasba.

Branko Završan © Nik Rovan

Vas kaj skrbi, v katero smer bo šla ljubljanska SNG Drama, za katero je Ivo Ban rekel, da bo imela tudi lahkotnejši program?
Za ljubljansko Dramo me ne skrbi, ker je to vseeno nacionalna institucija. Če bo v njej kdo hotel delati populističen program, ga ne bo mogel, ker ga bo odneslo. Je že prav, če bo Ivo komuniciral s publiko, se pravi, da ne bo šlo le za hermetične predstave, da je tudi Drama podvržena nekemu trgu, pa je drugo dejstvo.

Več let ste živeli v Franciji. Kako to, da ste se vrnili?
V Francijo sem šel iz intimnih razlogov. Ko se je intima iztekla, sem tam še nekaj let vztrajal, nato pa sem se iz intimnih razlogov tudi vrnil.

Zlatko Kaučič je dejal, da na Drugi godbi letos niso bili zainteresirani za njihov nastop. Kaj slovenskega izvajalca uvrsti na Drugo godbo?
A se sprejme na Drugo godbo? Se moraš prijaviti?

So vas povabili?
Ja. Bil sem presenečen nad povabilom, obenem pa mi laska.