Imel sem še veliko težavo, in sicer s poročno obleko. Tam, kjer si jo je izbrala moja bodoča žena,
namreč niso imeli nobene, ki bi bila všeč meni.
Takrat sem se spomnil na svojo drago prijateljico šiviljo, ki je zadnja leta zaslovela kot
modna oblikovalka. Poznala sva se še iz mlajših let in že takrat se je precej prismuknjeno vedla do
mene. Več kot očitno je bilo, da sem ji všeč, a nikoli nisva prav zares prišla skupaj. Nekajkrat
sva ga polomila na kakšni zabavi, kaj resnejšega pa se iz tega ni razvilo. Kot rečeno, spomnil sem
se nanjo, poiskal njeno telefonsko številko in jo poklical. Sprva ni verjela, da sem jaz, ko pa sem
jo končno uspel prepričati, je začela tako vreščati v slušalko, da je nisem prav nič razumel.
Ničesar ni slišala, kar sem ji povedal, zato sva se zmenila, da se oglasim pri njej. Ko sem
vstopil v njeno šivalnico, je skočila pokonci in se mi obesila za vrat. Prekleto lepo je dišala po
vrtnicah, njeni poljubi pa so se mi zdeli več kot le prijateljski. Malce premokri so bili za
izkazovanje prijateljstva, motili pa me niso preveč. Pa tudi njene roke se niso več držale mojega
vratu, pač pa so zdrknile po hrbtu navzdol in pristale na moji riti kot v dobrih starih časih.
Špela je bila vedno neposredna, in ko bi ji samo pomignil s prstom, bi mi že dala. Verjetno sem se
zato podzavestno tudi odločil za prihod k njej, saj je bilo sicer glede obleke na voljo še precej
drugih opcij.
|
©iStock |
Stopila je k meni, se z nosom celo dotaknila mojega in raztegnila meter. Namesto da bi merila moja ramena, pa je dejala, da bi raje izmerila dolžino mojega tiča, ki ga ni nikoli natančno pregledala. Vse bolj sem postajal vzburjen, saj je z besedami znala moškega povsem razorožiti. Pa še tako prekleto čedna je ta Špela. Ko je opazila, da mi je korenjak nekoliko nabreknil, je postala še pogumnejša in mi že vlekla spodnjice navzdol. Le za trenutek sem jih še prijel, češ da ji tega ne dovolim, a že naslednjo sekundo pustil, da jih je potegnila do tal. Med tem manevrom se je z usti nalašč dotaknila vse bolj čvrstega otepača, ki sem ga v njih videl, še preden ga je vanje zares vzela.
Stal sem tam kot lipov bog in naju opazoval v ogledalu. Ona je klečala na tleh in se slinila po mojem korenjaku, ki je na trenutke povsem cel izginil v njeno globoko grlo. Niti za hipec nisem pomislil na poroko, pač pa sem se posvetil samo pohotni Špeli, ki je še vedno znala z usti početi vse tiste vragolije. Izpadel sem bedak, ko sem jo vmes vprašal, ali je samska. Seveda je odgovorila, da me to prav nič ne briga, in se spravila pokonci. Z desnico je močno prijela za tiča in mi zagrozila, da ga bo odtrgala, če bom še naprej spraševal neumnosti.
Pošalil sem se, da mi ga ne more kar tako odtrgati, pa mi je z iztegnjenim kazalcem pokazala velikanske črne škarje na njeni mizi. Pogoltnil sem slino in se ji približal. Z roko sem ji šel za hlače in razvnel še tisto malo, kar je ostalo skrito za kasneje. Lezla je nazaj, nato sedla na šivalno mizo, slekla hlače in mi nastavila svojo nepotešljivo češpljo. Še vedno je imela povsem pobrito, do česar svoje bodoče žene nisem mogel pripraviti. Z veseljem sem jo zalizal, da je javkala kot zmešana, nato pa ji podaril svojega korenjaka. Nabijal sem jo močno in kar malce nesramno, saj se mi je zdelo, da imam vso pravico do tega. To je imela rada in celo prosila za še nekoliko bolj grobo igro.
Grabil sem jo za joške, jo ščipal za bradavički, s tičem neumorno luknjal potrebnico pred seboj in se vprašal, zakaj se ženim z dolgočasnico, ko pa bi se lahko vsak dan imel tako noro dobro s Špelo. Po drugi strani pa, zakaj ne bi imel doma zveste žene in se še vedno imel dobro s Špelo, mar ne?
