Še zadnjič na starem kavču

S fantom sva končno zbrala denar in si kupila novo sedežno garnituro. Stari kavč sva naložila v kombi, ki si ga je sposodil v službi, in se odpravila z njim proti odpadu. Šla sem z njim, da mi ne bi bilo dolgčas, tako ali tako pa sem imela že polna pljuča prahu v stanovanju in sem potrebovala malce svežega zraka. Fant me je dražil, da ga bom dobila edino po cevi v njegovih hlačah, kajti na odpadu ga zagotovo ne bo. Nekaj časa sem bila tiho, nato pa prišla na noro idejo. Ura je bila okoli treh popoldne in na cesti je mrgolelo prometa. Nenadoma sem ga vprašala, ali ne bi še zadnjič priredila slovesa najinemu staremu kavču, tako kot se spodobi. Vajen mojih bedarij je le skomignil z rameni in zapeljal s ceste. Še vedno sva ostala blizu prometa, a dovolj daleč, da z ustavljenim vozilom nisva ogrožala varnosti.

Prižgala sva vse štiri utripalke in se delala, da preverjava tovor. Prva sem skočila skozi zadnja vrata, za menoj še on in jih zaprl za seboj. Sedla sem na stari kavč in nesramno razmaknila noge. On je sedel poleg mene, roko takoj položil na sredino in me vprašujoče pogledal. Z dlanjo sem mu pogladila obraz, ga poljubila, nato pa z desnico poiskala izgubljenega korenjaka, ki se je v hipu strmo dvignil proti meni. Pomislila sem, da bi ga vzela v usta, a si premislila, ko sem se spomnila, kako močno prepotena sva. Zanimivo, da me njegov pot ni nikoli motil in očitno tudi moj njega ne, saj je brez težav plezal po meni in si s svojim trdim korenjakom delal prostor. Še vedno sem bila oblečena in čakala, da bo potegnil hlače z mene. Oblečena sem bila v staro trenirko, ki jo je z lahkoto zvlekel z mene, nato še hlačke in naredil nekaj, česar jaz prej nisem.
Tako močno mi je polizal ta malo, da nisem utegnila niti omeniti, da nisem ravno najbolj sveža. Videti je bilo, da sem zanj še vedno privlačna, ne glede na situacijo. Z rokami sem se oprla nazaj na steno kombija in s češpljico nesramno drgnila po njegovih ustnicah, ki so se šobile proti njej.

Nikoli ga ne bi mogla zapustiti. © iStockphoto

Vsake toliko sem videla jezik prodirati v muco, nato pa spet zamižala in se mu predajala naprej. Najin stari kavč je znal iz naju potegniti prav vse strastne občutke, naju še dodatno stimulirati in opomniti na vse izjemne trenutke, ki sva jih preživela na njem. Prenehal je lizati mojo miško in se ponosno prijel za debelega tiča ter grozeče pomahal z njim proti meni. Naslonila sem vrh kazalca na spodnjo ustnico in odigrala prestrašeno blondinko, ki se boji za svojo malo mucico, ki ji preti neverjeten in pohoten orjak. Zavedal se je, da ima velikega, saj je slišal že več pohval na ta račun. Celo prijatelji iz nogometnega kluba so se čudili in si ogledovali njegovo čudo. Spomnim se, kako samozavestno ga je prvikrat potegnil nad mene in me vprašal, ali bo dovolj zame. Debelo sem ga pogledala in ga vprašala, ali z njim kavsa ali ubija. Od tedaj dalje mu ljubkovalno pravim morilec in zdi se mi, da ga to ne moti. Tokrat pa me je kot rečeno s svojim morilcem napadel v zadnjem delu službenega kombija, klečeč nad menoj in najinim preljubim kavčem. Eno nogo sem kot ničkolikokrat prej zavihtela preko naslona za hrbet, drugo pa položila na tla. Verjetno mi ni treba opisovati, kako močno je zazijala moja muca proti njegovi zverini. Pripravila sem mu dostop, kot si ga je želel, in zadovoljstva na njegovem obrazu se preprosto ni dalo prikriti. Neusmiljeno se mi je s svojo zverino zapodil med noge in mi povsem zapolnil zevajočo luknjico, ki se je tesno oprijela njegovega megalomanskega uda.

Če ne drugega, pa bi pogrešala njegovega velikana, ki ni nikoli končal pred menoj. Spomnim se, da me je že neštetokrat v čeljust zgrabil krč, ko sem se ga trudila vzeti v usta, zato je bil to zame vedno znova velik izziv. Tokrat tega nisem počela, sem pa zato skrajno uživala kljub visoki temperaturi v kombiju. Nisva se predolgo obirala in ni prav dosti manjkalo, pa bi me prehitel. K sreči je bilo vse skupaj tako nenavadno erotično, da sem končala z nogami okoli njegovega hrbta, še preden sva sploh pomislila na zaključek. Očitno mu je bilo to dovolj in mi je prepustil svojega korenjaka v roke, ki so poskrbele še za njegovo blagostanje. Nato pa sva storila nekaj še bolj odbitega. Obrnila sva proti domu in stari kavč odnesla v klet, saj sva se zbala, da naju nova sedežna ne bo več tako močno vzburjala, kot naju je stari dobri kavč.