Prvi naslov je bil Silent Hill 5, drugi naslov Shadows of the Past se prav tako ni obdržal. Končni naslov Homecoming smo čakali kar šest mesecev po njegovem izidu v Združenih državah.
Igro igrate skozi lik Alexa Sheparda, vojaka posebne enote, ki ga spustijo iz bolnišnice. V svojih nočnih morah je spremljal svojega mlajšega brata Josha, ki ga je napotil v njegov rodni kraj. Tako se Alex s pomočjo Travisa Gradyja (protagonist iz dela Silent Hill: Origins), ki je zdaj voznik tovornjaka, pripelje v Shepherd's Glen. Mesto je prekrito z gosto meglo, skozi katero poskušate najti pot do domačije. Dokaj hitro ugotovite, da izhoda iz mesta praktično ni več. Nato srečate nekaj stanovalcev, ki so obupali nad idejo, da bi odšli iz mesta. Njihovi napotki vas vodijo skozi mesto, kjer odkrivate, kaj se je z mestom pravzaprav zgodilo. Na poti do odkritja se srečujete z bizarnimi pošastmi, s katerimi obračunate z nožem, sekiro, pištolo, cevjo ...
Nenehno se pred vami pojavlja tudi bratec Josh, ki vam po mestu pušča svoje risbe, te pa je treba zbirati. Bojev s pošastmi ni veliko, kajti igra temelji na suspenzu. Tako ste nenehno na preži, ne vedoč, kaj vas bo čakalo za naslednjimi vrati. V igri se boste srečali tudi s sestavljankami, ki jih bo treba razrešiti, da boste lahko nadaljevali svoje raziskovanje. Na voljo je pet različnih koncev, ki so odvisni od samega igralca, saj se skozi igro odloča, ali bo določenim osebam pomagal, odpustil ali jih rešil. Na voljo je tudi NLP-različica konca, kjer nezemljani ugrabijo glavne protagoniste.
Kritiki so igro ocenili kot zadovoljivo, polno dobrih atmosfer in povezav s prejšnjimi deli. Prav tako so pohvalili filmski videz in glasbo, ki igri dodaja posebno noto.
Mene osebno je zmotilo le to, da igre ni bilo mogoče shraniti na več mestih, tako sem včasih globoko v noč taval in iskal mesto, kjer je to možno.
