Marsikateri otrok se po dolgih počitnicah težko prilagodi šolskemu urniku. Psihologinja Mateja Hudoklin zato svetuje, naj bodo otroci zvečer pravočasno v postelji, pripravljene pa naj imajo vse šolske potrebščine.
Že zgodaj samostojni
Kot pravi Hudoklinova, lahko mlajši potrebujejo več pomoči, vendar je mora biti
Mateja Hudoklin, psihologinjaDobro je imeti več manjših ciljev, saj jih bo otrok lažje dosegel.
s starostjo vse manj: "Če otrok nima posebnih težav, bi moral šolsko delo opravljati samostojno – od prvega razreda."
"Otroci so ob vstopu v šolo še vedno tako majhni, da glede stvari, ki jih ne poznajo, povzemajo čustvovanje staršev. Če so starši veseli, ponosni, podpirajoči in brez skrbi, bo vesel, sproščen in v pozitivnem pričakovanju tudi otrok," opozarja psiholog Aleksander Zadel. "Bolj ko mu bomo govorili, naj ga ne bo strah, slabše bo in bolj se bo spraševal, česa vsega ga mora biti strah," poudarja.
Kadar se šolarju zalomi, Hudoklinova staršem predlaga, naj si vzamejo čas, da mu prisluhnejo. "Najslabše je reševanje težav odlagati na pozneje ali otroka celo zavrniti, češ da ni primeren čas in da se bomo pogovorili drugič," meni. Če pa se njegovo vedenje spremeni in imajo starši občutek, da nekaj ni v redu, je čas, da se za nasvet obrnejo k strokovnjaku, sklene sogovornica.
Psiholog Aleksander Zadel staršem predlaga, naj se ne vtikajo preveč.
- Kako otroku, ki je imel prejšnje leto učne težave, pomagati, da bo v novem letu uspešnejši? Starši naj sami pri sebi razčistijo, kaj je za njihovega otroka resnično pomembno. Ali to, da je večno nesrečen, ker ne dosega uspeha, ki ga pričakujejo, ali to, da dosega uspeh, skladen z njegovimi zmožnostmi. Kar lahko storijo, je, da otroka naučijo dobrih delovnih navad. Če ga naučijo nositi še odgovornost, ki je v skladu z njegovimi razvojnimi zmožnostmi, pa je to res odlično. Osredotočijo naj se na stvari, ki jih je naredil dobro, ter mu dajo jasno vedeti, da so jih veseli in da ga zato zelo cenijo.
- Koliko naj se starši vtikajo v otrokove šolske obveznosti? Šola je organizirana tako, da ji lahko sledi povprečen otrok. Starši so predvsem neke vrste opomnik, mentor in pomoč, ko je ta resnično potrebna. Ni prav, da so navzoči ves čas in pri vseh dejavnostih.
- Kako naj starši ravnajo, ko dobi otrok slabo oceno? Ključno je, da z vprašanji dosežejo otrokove odgovore, kako bo oceno popravil. To pomeni, da mora otrok natančno pojasniti, koliko se bo učil in kdaj. Cilj "učil se bom več" je zelo slab. Cilj "vsak dan v tednu bom med 17. in 18. uro reševal dodatne matematične naloge" pa je dober.
