Bolj ko jim dopovedujem, da mora človek najprej znati biti srečen sam, da lahko izkusi srečo v
partnerstvu, bolj mi razlagajo, kako zelo trpijo v svojem samskem stanju.
"Tebi je lahko – imaš nekoga, ki ga lahko poljubiš in se stisneš v njegov objem." Čeprav
je po eni strani vedno več samskih ljudi, pa po drugi strmo narašča število žensk in moških, ki so
prepričani, da človek brez partnerja enostavno ne more biti srečen. In da tisti vezani nimamo
pravice jamrati, saj imamo vendar vse – partnerja. Ok, če vidijo, da partnerstvo ne funkcionira, se
nekako za nekaj ur potolažijo, v smislu: no, morda pa je le bolje biti samski kot pa v tako
nesrečni zvezi.
Toda bog ne daj, da naletijo na nekoga, ki je v partnerstvu vidno srečen. Objeti pari, ki se
sprehajajo po okrašenih ulicah, dva, ki se "lubčkata" v kotu slaščičarne, strasten poljub na
avtobusni postaji ... toliko srečnih parov! Za samsko osebo, ki ne more sprejeti dejstva, da
trenutno v njenem življenju ni partnerja, je to zares pravo srednjeveško mučenje.
|
Tudi prijateljska ljubezen lahko poboža vaše samsko in po ljubezni hrepeneče srce. © iStockphoto |
Vsi si globoko v sebi želimo ljubezni in varnega partnerstva, toda zakaj nekateri samskost tako težko prenašajo? Psihologi so si edini, da gre za tipično zasvojenost z odnosi. Joj, spet to psihološko analiziranje, si mislite. Toda tak'le 'mamo! Če ugotavljate, da vas samota stiska za vrat, da bi se najraje skrili v najtemnejši kot in zjokali sami nad sabo, obstaja zelo velika verjetnost, da ste potencialni (ali že razviti) zasvojenec z odnosi. Ko ste brez odnosa, ste neskončno nesrečni. Ko pa ste v odnosu, vedno znova naletite na takšnega partnerja, da je odnos nevzdržen. In ste spet nesrečni.
Pa vendar ni vse tako črno, kot je videti. Lahko si pomagate in se odrešite te tako zelo razširjene zasvojenosti. Prvi korak, pa naj se sliši še tako klišejsko, je, da se naučite vzljubiti sami sebe. "Pa saj se imam rad/-a," trdijo nesrečni samski ljudje. Če si sami ne zmorete dati dovolj ljubezni, da bi se lahko osrečili tudi, ko ste brez partnerja, je to dokaz, da se v resnici nimate radi. Seveda gre večinoma za nezavedne procese, ki izvirajo iz vašega odnosa s starši, toda prej, ko si boste priznali lastno bolečino, ki vam ne dopusti, da bi s polno žlico zajeli samsko življenje, prej boste ozdraveli.
Vse je po moje!
Zato sprejmite samski stan kot izziv, da se zares spoznate in izoblikujete v osebo, kakršna bi želeli postati. Bodite nežni sami s seboj, pa vendar dovolj ostri, da si ne dopustite nekonstruktivnega jamranja in samopomilovanja. Se spomnite hrepenenj, ki ste jih gojili v sebi pri 16-ih? Zakaj jih ne bi uresničili? Se končno vpisali na tečaj francoščine, prebrali knjige, ki jih imate že leta zapisane na seznamu Moram prebrati, in šli sami v kino ali v kavarno na vročo čokolado.
Preberite še:
|