Po besedah direktorja opere Ioana Holenderja je namen razstave prikaz delovanja operne hiše v času nacistične vladavine, to je od avstrijske priključitve k Nemčiji leta 1938 do osvoboditve leta 1945.
Operna hiša v službi nacizma
Pri postavitvi razstave so se opirali predvsem na dnevne zapise opernega vodstva iz
obdobja med letoma 1938 in 1949, ki so jih po naključju našli v stavbi opere. Iz njih je razvidno,
kako zavzeto je operno vodstvo sodelovalo pri nacističnem pogromu proti Judom.
Takoj po nemški okupaciji Avstrije so v operi odpustili vse osebje, ki je bilo judovskega porekla. "Ukrepali so celo prej, preden so nacistični ukazi sploh začeli veljati," vnemo opernega vodstva komentira avstrijski zgodovinar Oliver Rathkolb. Kljub vsemu je tedanji šef orkestra preprečil, da bi iz opernega orkestra izključili tudi glasbenike, poročene z Judi, saj ni želel škodovati kakovosti orkestra.
V obravnavanem obdobju so v operi, tudi v orkestru, zaposlovali predvsem člane nacistične stranke. Opera je sicer izvajala dela, ki jih je dovolila nacistična oblast, občinstvo pa so predvsem proti koncu vojne predstavljali ranjeni vojaki.
