Na Aljaski snežna odeja ni več tako debela kot pred desetletji, ledeniki se krajšajo, v južnem Pacifiku počasi umira veliko koralnih grebenov, v porečju Amazonke izsekavajo "pljuča planeta" ... Nesrečna trinajsterica opozarja glavnega obtoženca, človeka. Je res treba verjeti, da bo zaradi zaužitja zmletega nosorogovega roga seks trajal dlje?

Everglades
Jug Floride pokriva tropsko močvirje Everglades, dom mnogih avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst, tudi številnih aligatorjev, ki so dali ime avtocesti (Alligator Alley), ki prečka skrivnostno močvirje. Evergladesu grozi naraščajoča gladina morja in človek – močvirje ponekod še vedno izsušujejo, da bi dobili prostor za kmetijske površine, mesta, ceste ... 

Bengalski tigri
V Indiji so leta 1972 zasnovali program Project Tiger, katerega cilj je varovanje kraljevega bengalskega tigra, ki poseljuje še dele Bangladeša, Nepala, Butana in Burme. Na začetku 20. stoletja naj bi bilo v Indiji okoli 40 tisoč tigrov, v prvem "uradnem popisu tigrov" leta 1972 pa so jih našteli le 1827. Nato je številka narasla, a lani so Indijci sporočili, da je progastih velikih mačk spet samo 1411. Ker so tigri na vrhu prehranjevalne verige in njihovo število opozarja na stanje njihovega življenjskega prostora, so strokovnjaki zaskrbljeni. In pritiski na prostor so v Indiji, kjer živi več kot milijarda ljudi, veliki.

Severni medvedi
Lani je severne medvede na naslovnicah zastopal berlinski Knut, a življenje v divjini ni prav nič zvezdniško. Preživelih naj bi bilo le še približno 25 tisoč, največje težave pa jim dela topljenje ledu pod šapami, ki je posledica segrevanja Zemlje. Ker morje manj časa pokriva led, si severni medvedi (najbolj mesojedi med vsemi medvedi), ki se hranijo predvsem s tjulnji, težje naredijo zalogo tolšče za čez poletje.

Tropski deževni gozd ob Amazonki
Amazonija ... pet in pol milijonov kvadratnih kilometrov tropskega gozda – predstavlja več kot pol preostalih deževnih gozdov na svetu, nikjer drugje ne živi toliko različnih rastlin in živali, razprostira se v devetih južnoameriških državah. Izsekavanje gozda (za potrebe živinoreje in kmetijstva – Brazilija je postala največja proizvajalka soje na svetu) je skrb vzbujajoče. Napovedujejo, da ga bo v dveh desetletjih do 40 odstotkov manj. Spodbuden je morda podatek, da so ga v letih 2005 in 2006 izsekali najmanj po letu 1991.

Koralni grebeni so zelo občutljivi ekosistemi. © iStockphoto

Koralni grebeni Tahitija
Otok Tahiti je eden med mnogimi kapljicami kopnega v južnem Pacifiku, a izbran, ker je njegovo ime med bolj znanimi. Pomislite na zelo zaželene stvari – palme, bele peščene plaže, toplo turkizno morje in tropsko sadje. No, ni vse tako rajsko. Pod morsko gladino je stanje skrb vzbujajoče – koralni grebeni, nakit tropskih otokov, so "morski tropski deževni gozdovi" – biotska raznovrstnost je namreč ogromna. A korale so zelo nežne in zato ogrožene. Glavni krivec je spet segrevanje planeta, saj že najmanjša sprememba temperature morja lahko pomeni umiranje koralnih grebenov. Na zatožni klopi so še pozidava obal, odplake, ribolov ... Kar sedem desetin koralnih grebenov po svetu naj bi bilo že poškodovanih. Ker ne opazujejo vseh, je statistika izmikajoča se, a črne napovedi pravijo, da morda leta 2050 potapljači ne bodo mogli več veliko občudovati.

Aljaska
Aljasko so Američani od Rusov odkupili leta 1867 za 7,2 milijona dolarjev. Velikanska, odmaknjena in divja zvezna država je skoraj stoletje in pol pozneje drugačna. Domačini govorijo, da snežna odeja še nikoli ni bila tako tenka in da se ledeniki še nikoli niso zavlekli tako daleč navzgor. In znanstveniki pravijo, da so ravno ledeniki dnevnik podnebnih sprememb. Aljaska ima smolo – meritve in opazovanja kažejo, da se segreva petkrat hitreje kot je povprečje na Zemlji. Krog je začaran – snega in ledu je vedno manj, zato Zemlja vpije več energije, kar še pospešuje taljenje. "Aljaska je pravo mesto, da vidite globalno segrevanje v akciji," pravijo okoljevarstveniki.

Preberite še:

Pohitite! Trinajsterica, ki izginja! Lepi in manj lepi obrazi Zemlje Deset idej za iskalce neokrnjenega

Indijski nosorog
Nosoroge človek ogroža že od nekdaj. Tudi vrste indijskega oziroma velikega enorogega nosoroga se redčijo predvsem zato, ker ljudje verjamejo, da je zmleti rog afrodiziak. Kitajci pa na primer z njim tudi zbijajo povišano telesno temperaturo. V Assamu na severovzhodu Indije v narodnem parku Kaziranga, ki je bil ustanovljen že leta 1908, živi še približno dva tisoč indijskih nosorogov, kar je največja skupnost enorogih nosorogov na svetu. Odlični plavalci in sprinterji danes živijo še v Nepalu, nekoč pa so tlačili zemljo od Pakistana do Burme in se sprehajali po Kitajskem.