Sončni žarki so padali skozi strešno okno v ravno pravem kotu, da so jo oživili. Stala sem pred platnom in se čudila energiji, ki je sevala iz slike. Za seboj sem zaslišala odpiranje vrat, a se nisem zganila. Vedela sem, kdo je in vedela sem, da bo tudi on osupel. Brez besed je stopil k meni, me objel preko ramen in zavzdihnil: „Moj Bog Katarina! Če verjameš ali ne, me niti najmanj ni ganila lepotička v spodnjicah in majici, popackana z živimi barvami. Tale slika pa …,“ je znova obnemel.
Vedno sem slikala, ko me je prijelo. Včasih popoldne, včasih pa kar sredi noči. Tokrat sem se prebudila z idejo v glavi, ki sem jo želela preliti na platno in lahko rečem, da mi je to v popolnosti uspelo.
Končno sem pogledala prišleka in ga poljubila na usta. Z rokami sem se mu ovesila okoli vratu in mu belo srajco popackala z barvami, ki se še vedno niso posušile na konicah mojih prstov. Vedel je, a se ni hudoval. Raje se je s prsti oklenil mojih ritnic in me privzdignil k sebi. Znova sva se poljubila. Tokrat bolj strastno in zaplesala po sobi. „Pazi na moje platno,“ sem vzkliknila.
Zdelo se mu je smešno saj tudi sam seveda ni želel, da bi se karkoli pripetilo moji mojstrovini. Sesedla sva se na mojo staro zofo in z nje pregnala Henrya, mojega ljubkega psička, ki je ušel v kuhinjo.
Bila sem zelo zadovoljna zaradi dokončane slike in se tako še bolj sproščeno prepustila ljubljenju z mojim občasnim ljubimcem. Živela sva neko moderno zvezo ,v kateri drug drugemu nisva ničesar dolžna, in počneva le tisto, kar nama v določenem trenutku godi. Tokrat se nama je zdelo, da bi se lahko dala dol.
Njegovi dolgi prsti niso znali le brenkati po kitari, pač pa tudi na ženske strune. Smuknil je z njimi v moje spodnjice in se prepričal, da ne nakladam, ko sem mu rekla, kako zelo si ga želim.
Potem se je zrinil med moje noge, ki so ga objele okoli hrbta, in se zaril s svojim čvrstim tičem naravnost vame. Glasno sem zaječala, se z rokami oklenila njegovega vratu in ga potegnila k sebi. Strastno sem ga poljubila, mu potisnila jezik v usta in s petami še močneje pritisnila ob njegov hrbet, da je s celim pričel vame. „Kati, počutim se kot konj,“ je želel povedati, da ga zbadam v ledvice kot bi jezdila konja.
Takrat sem ga še močneje, da je zastokal in nekoliko jezno pričel ščipati za moji ritnici. To mi je bilo všeč in sem se ga še bolj čvrsto oklenila okoli vratu. Vrgel me je naokoli kot vrečo peska. S koleni sem pristala na zofi, z rokama pa daleč preko njenega hrbta. Zadnjico sem mu nalašč izzivalno napela k višku, da je povsem ponorel.
Nekajkrat me je močno klofnil po njej, nato zapičil tiča v žgočo muco in samozavestno dodal:
„Kati, tudi jaz sem umetnik! Tvoja rit je kot najlepša mavrica na svetu, hehe!“ Kaj dosti nisem več slišala. Želela sem se le še predati iskanju vrhunca, se s prsti pričela dotikati polne češpljice in se veseliti zmage, ki me je tisto jutro obiskala kar dvakrat.
