Preden začnete, se nujno oborožite z dodatno dozo zdrave pameti, pogumom, nonšalanco in predrznostjo! Kje ne bo šlo brez neustrašnega prečkanja cest? Skoraj povsod, pred velik izziv pa ste postavljeni že v sosednji Italiji (no, tudi prečkanje dunajskega ringa, kjer ni semaforja, ni od muh). O tem, kako vozijo v Italiji, najbrž veste veliko, zato si lahko mislite, kaj vas kot pešca čaka v velikih in ne tako velikih italijanskih mestih. Dober primer je cestna vojna na rimskih ulicah!

Ne bojte se in zakorakajte med sovražnike! © iStockphoto

Srce v hlačah
Nemške družine se držijo za roke, trepetajo na pločniku in razmišljajo, ali bi se podale v morebiten skupinski samomor, rdečelični ameriški turisti v snežno belih supergah prav tako oklevajo, skupine Japoncev potrpežljivo čakajo na znak vodnika ... Dogajanje na cestišču je marsikje tako kaotično, da srce pade v hlače tudi najpogumnejšim. Tok brnečih vesp in mopedov, starih fiatov, dostavnih tovornjačkov in majcenih smartov je neskončen, vozniki trobijo, vijugajo, preklinjajo, vpijejo ... in velikokrat ne "vidijo", da imajo pešci zeleno luč. Prečkati cesto se kar naenkrat zazdi nemogoča norost.

Pešec ni kralj!
V Rimu pešec nikakor ni kralj, vozniki niso ravno prijazni in ne ustavljajo sami od sebe, da bi nebogljeni pešci prišli na drugo stran. V mestu naj bi bilo kar 2,4 milijona avtomobilov in le malo več ljudi – nikjer v Evropi nimajo več avtomobilov na prebivalca, pravi statistika. Za vožnjo skuterja je še do nedavnega zadostovalo samo dopolnjenih petnajst let, zato si lahko predstavljate, da red in mir na rimskih cestah ne obstajata. Če nočete torej ves dan stati na pločniku in čakati (čeprav ste v Rimu, čudeža raje ne pričakujte), je treba v akcijo in nogo postaviti na cestišče! Ni važno, koliko voznih pasov ima. Sicer pa vozniki v Italiji število voznih pasov mimogrede modificirajo (beri: povečajo). Katero tehniko ubrati? Zdelo se vam bo skregano z zdravim razumom, a navodila za prečkanje ceste v Rimu lahko strnemo v en stavek: "Stopite s pločnika s samozavestnim korakom in promet se bo ustavil!"

Časi, ko so po praznih rimskih ulicah brzeli osamljeni mali fiati, so za vedno minili. © iStockphoto

Najprej z domačinom, nato sami
Začetniki se zadeve lotite drugače. Počakajte na pločniku, oprezajte, da se prikaže kak domačin (brez dvoma ga boste prepoznali po slogu oblačenja), in cesto prečkajte "skupaj" z njim. Če vas je strah, nekaj časa opazujte, kaj se zgodi! Ko Rimljan prepričljivo stopi na cesto, se promet čudežno ustavi. Ko ste se v boj nekajkrat podali z domačini, poskusite sami. Da bi to naredili vsaj malo "kot pravi Rimljan", morate biti predrzni. In imeti morate sposobnost, da nekaj, kar je zelo težko, izvedete tako, da je videti kot najlažja stvar na svetu. Čeprav proti vam z obeh smeri divjajo roji skuterjev in majhnih avtomobilov, ostanite hladnokrvni. Glavo pokonci, stopite na cestišče in ne ustavljajte se! Vozniki so navajeni na pešce in znajo predvidevati. Zato ne glejte naokoli – pa če se vam še tako tresejo hlače –, ne kličite na pomoč mame, ne poslušajte kakofonije glasnih trobelj, ne pospešujte koraka (sprint čez cesto je znak, da niste niti malo kul in Rimljani ne tečejo) in ne obračajte se nazaj! Srečno boste prišli na drugo stran. In ko vam v Rimu uspe priti čez hektično Piazzo Venezia, ste diplomirali iz prečkanja ceste!

Preberite več:

V Rimu na vespo, v Parizu na čokolado Tecite, kot bi vam gorelo pod nogami! Kje imajo najboljši sladoled?

Lahko je še huje!
Morda še hujša in zagotovo nevarnejša izkušnja vas čaka v velikih mestih na drugih celinah. Predvsem Azija in Latinska Amerika sta velik kaotičen izziv. V Bangkoku se zadeve morda raje ne lotevajte, saj so skoraj povsod, kjer ni semaforjev, zgradili mostičke čez večpasovnice. V mehiški prestolnici pa ... kjer ni mostičkov in semaforjev (rdeča, rumena in zelena luč sicer mnogim mehiškim voznikom ne pomenijo prav veliko, promet pa se za kratek čas umiri šele proti jutru), boste pač morali sami priti na drugo stran. Srečno!