Ura okoli 5.30. Alarm. Dobro jutro, mladenič! Uf, težka bo. Komaj si opomorem in se priplazim pod prho. Voda opravi svoje. Čas je za akcijo!
Odpeljemo se na štajerski konec, kjer se začne naša "kul" vinska tura. Kaj je njen namen?
Ko smo dokončali nov videospot skupaj z Benčem in ker gre refren: "Ta noč je moja in pijem vino," sem se odločil, da zadostim svoji raziskovalni žilici in se odpravim opravljat izpit za ljubiteljskega sommelierja. V istem tednu so nas poklicali iz podjetja Jeruzalem Ormož in akcija je stekla. Dogovorili smo se, da skupaj dokažemo, kakšen biser je ta del Slovenije, koliko truda ter znanja je potrebnega za pridelavo žlahtne kapljice ter kako ravnati z njo.
Pred mano je narava, čudovita in neokrnjena. Gorice tako na gosto posejane s terasami vinske trte, da bi se rade volje malce izgubil med njimi. Prečkam cesto in zagledam napis: vinska cesta Jeruzalem! Hopla, tole pa ne bo šlo kar takole! Če me spomin ne vara, je Jeruzalem Davidovo mesto na Bližnjem vzhodu, več tisoč kilometrov stran od tu in nima z našo državo nikakršne zveze. Ali pač. Pozanimam se pri dobrih ljudeh, zakaj takšno ime, in mi v svojem jeziku, ki ga komaj razumem, razložijo, da naj bi križarji v Jeruzalem prinesli podobo Žalostne matere božje in kraj poimenovali z bibličnim imenom. No, superca! Gremo naprej – po vinski cesti vse do Jeruzalema!
