Aneto Andollini, ki jo spremljamo v Kmetiji, so preplavila čustva, ko se je spomnila na svojo mamo. Povedala je, da ni imela lahkega otroštva in da je nekaj časa živela v domu. "Vso jezo in sovraštvo, ki ju je mama gojila do mojega očeta, je nekako stresala name, kot da sem jaz kriva, da sem prišla na ta svet. Na to sem se navadila. Najbolj boleče je bilo to, da sem imela samo njo v življenju in prizadelo in zabolelo me je, da je vedno govorila: 'Zdaj grem skočit v Ljubljanico in nikoli me več ne boš videla.' Drugače očitno ni znala."
Aneta do mame kljub temu ne goji zamere. "Bilo je, kar je bilo. Sem živa, zdrava. Morda pa ne bi bila tako močna, če bi mi bilo postlano z rožicami. Tudi njej ni bilo, tudi ona je močna ženska. Mami ponosna sem, da te imam, čeprav sem imela zelo težke trenutke. Hvala za vse."
Za Aneto so težki časi. Leta 2019 je v petih mesecih doživela kar dve hujši zdravstveni težavi - eno možgansko in raka. Zdravnica ji je takrat položila na srce, da se mora naučiti, kako se postaviti zase, sicer je ne bo več. In ravno to je Anetin največji strah. Boji se, da bi njena najstniška otroka ostala brez nje in se morala z vsemi težavami spopadati sama, tako kot se je morala ona.
Aneta! Veš nisi edina s teškim otroštvom. Verjamem da ti ni lahko. Bolj boš gruntala na preteklost hujše ti bo. Psiha dela svoje!
Kaj je narobe z njenimi usti? :)
A lahko nehate o tej aneti, ker ste že dolgočasni. Nimate kaj bolj pametnega pisat?