Keira Knightley je zadnja leta najbolj vroč izvozni proizvod Velike Britanije.
Elegantna, sproščena, zgovorna, ambiciozna ... vsi ti pridevniki opisujejo 22-letno oskarjevsko
nominiranko, ki jo je vrsta revij uvrstila na svoj seznam najlepših zvezdnikov, tabloidi se
razpisujejo o njeni teži (ker škandalov o dobro vzgojeni Britanki nižjega srednjega razreda pač ne
najdejo), režiserji pa ji pojejo hvalo.
31. avgusta je njen najnovejši film Atonement, ki ga mnogi že uvrščajo med glavne favorite za
oskarja, odprl beneški filmski festival. Ob tej priložnosti si je zvezdnica Piratov s Karibov in
novi obraz modne hiše Chanel vzela čas tudi za zurnal24.si.
|
Keira v nasprotju z mnogimi svojimi igralskimi vrstnicami polni časopise z vlogami, ne s škandali. © EPA |
zurnal24.si: Atonement je vaš drugi film z režiserjem Joejem Wrightom. Kakšno razmerje režiser – igralka imata, kako delate z njim?
K. K.: Oh, moj bog, kakšno veliko vprašanje za začetek ... Neznansko mi je bilo všeč z njim snemati Prevzetnost in pristranost, predvsem zato, ker je perfekcionist in naravnost obseden z vsakim delom filmarskega procesa – do tega, kakšen gumb bi moral biti na tvojem kostumu. Popolna obsedenost. In mislim, da je zelo privlačno in razburljivo delati z nekom, ki je tako zaljubljen v tisto, kar dela. Poleg tega Joe hoče, da smo vsi srečni, kar je za režiserja neverjetno; na snemanju ustvari družinske odnose – pri snemanju Atonementa smo vsi živeli skupaj, jedli skupaj in imeli nenehne razprave. Poleg tega je vedno poskrbel, da smo skupaj tudi vadili – navadno si vesel, če ti režiser posveti eno uro pred začetkom snemanja. Prisili te v trdo delo, kar je tisto, česar si v bistvu želi vsak igralec. Ker te opazuje in ve, kaj zmoreš, hoče iz tebe izvleči
najboljše. In ko se zavedaš, da delaš z nekom, ki ve, da od sebe ne daješ 100 odstotkov, se prekleto potrudiš, da daš od sebe maksimum, saj ti sicer ne bo odpustil.
zurnal24.si: Je bilo za vas težko preiti iz lika v lik, glede na to, da sta oba filma kostumska?
K. K.: Veste, to je moja služba – torej ne. Imeti moraš domišljijo. Če preberem scenarij in me nekaj v njem gane ali pritegne, potem se mi je navadno precej lahko vživeti v lik.
zurnal24.si: Kaj mislite, da bi morali gledalci potegniti iz Atonementa?
K. K.: Film je zamišljen kot izzivalen. Mislim, da je razprava del celotne izkušnje gledanja Atonementa. Zato razpravo pozdravljam, a v njej ne bom sodelovala. (smeh)
|
Keiri v Atonementu nasproti stoji nadarjeni škotski igralec James McAvoy. ©
LA Times
|
zurnal24.si: Ali dejansko verjamete v krščanske religiozne ideje, kot sta pokora, greh ...?
K. K.: To ni moj pogled na svet. Kaj pa vem ... razumem krivdo. Nimam nobene verske vzgoje, zlasti, kar se tiče ideje greha, a seveda verjamem v moralo, idejo dobrega in slabega. In mislim, da vsakdo, ki ima ta občutek, lahko razume krivdo. Mislim pa, da ti zato ni treba biti veren.
zurnal24.si: Sprva naj bi igrala vlogo mlajše sestre, Briony. Kako je prišlo do tega, da si pristala pri Cecilii?
K. K.: Ko sem prvič prebrala scenarij, me je spravil v jok. Menim, da je vse, kar te spravi v jok, vredno raziskati. A že takoj je bila Cecilia tista, v katero sem se naravnost zaljubila. Vedela sem, da Joe hoče, naj igram Briony. Šla sva na kosilo, kjer sem mu predstavila svoj pogled, in do konca kosila sem ga prepričala, naj raje igram Cecilio, on pa me je prepričal, naj igram Briony, tako da je bilo vse skupaj zelo zmedeno. Mislim, da sva šla nato na nož. In še celo, ko zdaj gledam film in Romolo (Garai, op. a.) v vlogi Briony (za katero mislim, da je naravnost čudovita), si rečem: "Oh, jaz bi jo morala igrati!" Ampak v tistem času sem iskala zrelejši lik. Nisem si več želela igrati dekleta na robu ženskosti, hotela sem nekoga oblikovanega, pravo žensko s problemi, ki jih ženskost prinaša. Bila sem nekako fascinirana nad idejo te osebe, ki je živela privilegirano, a je bila popolna direkcionistka in nekako otopela; fascinirana nad idejo nečesa zelo britanskega in nadutega z vrhom v 30. in 40. letih prejšnjega stoletja. In ta popolna represija vsakršne emocije je nekako bistvo filma. To in brbotanje, verjetno jeze, pod površjem. Fascinirana sem bila tudi nad idejo osebe, ki jo srečamo v filmu in ni posebno prijazna, prijetna, a vseeno vemo, da je dobra. Z ljudmi je štorasta, obnaša se usrano in pravzaprav ne ve, zakaj. Tako pogosto so liki v filmih dobri ali slabi in všeč mi je bilo, da v tem filmu srečaš ljudi, ki so lahko dobri, a se obnašajo slabo in delajo napake. Ah, mogoče je bila pa samo romanca v filmu tista, v katero sem se zaljubila, kaj pa vem. (smeh)
zurnal24.si: Se vam je torej zdelo, da vloge dejansko ne sledijo vašemu lastnemu razvoju kot ženski?
K. K.: Na to pravzaprav ne gledam tako. V film nočem projicirati sebe. Ne gre zato, da sem stara 21 let in se zato zdaj počutim žensko, kajti to je neumno. Gre le zato, da moram početi stvari, ki me zanimajo. Ker če me ne, film ne bo zanimiv za gledalce. In v tistem času sem si zaželela novega izziva.
|
Keira na filmskem festivalu v Torontu med soigralcem Jamesom McAvoyem in režiserjem Joejem Wrightom. © EPA |
zurnal24.si: Ste pred snemanjem prebrali knjigo (Atonement je bil posnet po priljubljenem romanu Iana McEwana, op. a.)?
K. K.: To je bila ena od tistih knjig, ki so mi jih podarili, pa kar ležijo v hiši. Nisem je prebrala, tako da sem prebrala scenarij, ne da bi vedela, za kaj sploh gre. Mislila pa sem si, da ima pokora nekaj zraven – glede na naslov. Spravil me je v jok, popolnoma. Knjigo sem prebrala po tem, ko sem sprejela vlogo. Tako kot pri Prevzetnosti in pristranosti, ki je prav tako oboževana knjiga, je biti del adaptacije po eni strani strašljivo, po drugi pa tudi darilo za igralca, saj nedvomno pomaga McEwanova tehnika risanja svojih likov.
zurnal24.si: Ste potrebovali nekaj časa zase, da ste našli vloge, ki bi nekako obudile vaše zanimanje za igranje? Imeli ste obdobje, ko ste dejansko govorili, da bi igro opustili ...
K. K.: Definitivno sem govorila o premoru, a ne o popolni opustitvi igralskega posla. Da, na začetku leta sem si vzela pet mesecev dopusta in res mi je koristil. Tekala sem od enega posla k drugemu in od tega se utrudiš – pozabiš, kaj je tisto, kar pri vsej stvari zares ljubiš, ker ne moreš več trezno razmišljati. In teh pet mesecev mi je dobro delo, da sem ugotovila, da je igra res tisto, kar me vznemirja.
zurnal24.si: Ali načrtno izbirate tako veliko število kostumskih vlog?
K. K.: Mislim, da se tega ne da načrtovati. Da, lahko bi rekla, da bi rada posnela sodoben film, a na koncu je stvar v materialu. In moj naslednji projekt je zopet kostumski – in spet je bilo isto: prebrala sem scenarij in si rekla, jebemti, to je čudovito! Mislim, da bi bila res neumna, če bi si rekla, oh, to je čudovito, ampak ne bom sprejela, ker je postavljeno v leto 1784. Moraš se prepustiti toku.
|
Keira je s svojo klasično, krhko lepoto idealna za novi obraz modne hiše Chanel. © Chanel |
zurnal24.si: Se ne bojite, da bi vam začeli ponujati le tipske vloge?
K. K.: Verjetno se to res dogaja, a obstaja veliko načinov, kako se tega otresti. Vedno bo nekje kak nizkoproračunski film, kakšna vloga s crackom zasvojene kurbe ... Poleg tega imam šele 22 let.
zurnal24.si: Obstaja vloga, v kateri se ne vidite?
K. K.: Nimam pojma. Verjetno vse tiste, ki jih nisem sprejela?
zurnal24.si: Kaj pa vloga, za katero vam je žal, da je niste dobili oziroma sprejeli?
K. K.: Ne. Moje mišljenje je takšno: če neke vloge ne dobiš, se življenje nadaljuje in dobil boš kaj drugega. In vsako vlogo, ki sem jo sprejela, sem sprejela zaradi res dobrega razloga, zato ne obžalujem nobene, ne glede na to, ali je film uspel ali ne. Vzela sem jo, ker je takrat v meni zbudila zanimanje in je bila tedaj prava vloga zame.
zurnal24.si: Nam zaupate kaj o vaših naslednjih projektih?
K. K.: Prihaja film Silk (Svila, premiero je doživel na filmskem festivalu v Torontu, op. a.), ki ga še nisem videla, ampak upam, da bo res lep. Pravkar pa sem končala krasen film s Sienno Miller o Dylanu Thomasu, ki ga je napisala moja mama in bo zunaj verjetno naslednje leto. V naslednjih dneh pa začenjam snemanje filma The Dutchess, ki govori o vojvodini Devonshira in se dogaja konec 18. stoletja.
|
Prvo (in za zdaj edino) oskarjevsko nominacijo ji je pred dvema letoma prinesel film Prevzetnost in pristranost, kjer je bil njen režiser prav tako Joe Wright. © EPA |
zurnal24.si: Je kaj resnice v govoricah, da boste igrali princeso Diano?
K. K.: Ne, čisto nič resnice. (smeh)
zurnal24.si: Govori se tudi o četrtem delu Piratov s Karibov ...
K. K.: Nimam pojma. Jerry Bruckheimer (producent Piratske trilogije, op. a.) naj bi res rekel, da bo posnel še štirico, ampak mislim, da mene ne bo v njej. Veste, res sem uživala, bila je krasna izkušnja, ampak mislim, da moraš iti naprej, tako da verjetno ne bi mogla posneti še enega dela.
zurnal24.si: Ali še vedno verjamete, da utegne biti do vašega 30. leta vaše kariere že konec?
K. K.: Rekla sem, da je za filmske igralke zelo težko, ko se enkrat postarajo. V španski kinematografiji na primer je drugače, v ZDA in celo v Veliki Britaniji pa vlada kultura, ki te nekako prezira, a te vendar ljubi. Osebno mislim, da je bolje imeti širok razpon. Nočem gledati filma o 15-letnici, hočem si prizadevati za nekaj več, rada bi odraslo zgodbo s 40- in 50-letniki. Hočem to raznolikost. Ne pravim, da do 30. leta že vse presahne, to bi bilo smešno, a dejstvo je, da delamo za vizualni medij in bi bilo neumno tega ne priznati. Treba je biti realist.
|
V Piratih je bila razpeta med Johnnyjem Deppom in Orlandom Bloomom. Nazadnje je izbrala Orlanda, kemija pa se je zdela pristnejša z Johnnyjem. © Disney |
zurnal24.si: Večini mladih, neuveljavljenih igralk bi se zdelo poljubiti Johnnyja Deppa na velikem platnu vrhunec njihove kariere, vi ste pri vsega 21. letih dosegli ne le to, pač pa imate tudi že nominacijo za oskarja. Kako visoko sploh še lahko posežete?
K. K.: Na to ne gledam tako. V nominaciji za oskarja ali celo oskarju ne vidim cilja svoje celotne kariere. Hočem delati dobro in to prizadevanje se ne konča. Za vsak film, ki ga snemam, hočem, da me zanima. Seveda, če me ljudje ob tem še potrepljajo po ramenu – in ravno to je oskarjevska nominacija bila – je krasno, a tega ne smeš početi zaradi nagrad.
zurnal24.si: Ali berete kritike?
K. K.: Ne, zelo hitro sem se naučila, da tega ne počenjam. Videti je, da imam vgrajen neke vrste senzor, ki bere le slabe kritike, tako da vsakič, ko vzamem časopis, vam zagotavljam, da bo v njem pisalo nekaj usranega o meni, tako da časopisov navadno sploh ne berem več.
zurnal24.si: Pred kratkim ste izjavili, da vas straši, ko vidite otroke, obsedene z doseganjem slave. Ali lahko pojasnite in z vašega stališča razložite, zakaj je to strašljivo?
K. K.: Lagala bi, če bi rekla, da nočem biti uspešna (vsakdo hoče biti uspešen na svojem področju), in mislim, da je krasno, ko posnameš film in je ljudem res všeč – kot Atonement. Bilo je neverjetno, ko smo po projekciji poželi stoječe ovacije. A načrtno teženje k slavi je začaran krog. Nikdar ne boš dovolj slaven, nikdar ti ni dovolj – prazno je, dim. Ne razumem, kako bi nekoga lahko slava izpopolnjevala. Ne vem, in morda je moja krivda, kako bi kdo lahko stremel po nečem, kar je v bistvu nič.
|
Škandalov se izogiba. Še največ prahu je dvignila njena gola naslovnica v
sendviču med Tomom Fordom in Scarlett Johansson. © Vanity Fair
|
zurnal24.si: Kaj pa tista stran slave, da ste vidni povsod, da vas fotografirajo, da ljudje vedno mislijo, da imajo lahko mnenje o tem, kako ste videti?
K. K.: Veste, mislim, da sem verjetno že toliko udrihala, da sem še sama naveličana svojega udrihanja. Kar se tče paparacev, je vse, kar lahko rečem, da preprosto ne morem odobravati zalezovanja, nadlegovanja in ustrahovanja, ki jih uporabljajo, da pridejo do teh fotografij. Pa še nevarno je in nekaj bo šlo narobe. In ne bi se počutila v redu, če tega ne bi povedala. Vidite, spet sem se skoraj spustila v udrihanje, pa tega ne bom naredila (zadrži sapo, op. a.). Kaj je bil drugi del vprašanja?
zurnal24.si: O tem, da ljudje mislijo, da imajo lahko mnenje, kako ste videti...
K. K.: Je zelo težko in edino, kar lahko narediš, je, da to popolnoma ignoriraš. Ker dejansko ne moreš narediti ničesar. Verjetno nikdar nisem razumela fascinacije nad trači in voajerizmom, tako da je celotna zvezdniška kultura nekaj, česar iskreno ne razumem – kar je spet moja krivda. Ne, nihče ne bi smel imeti mnenja o tebi. Noro je. Seveda, če predstaviš neko delo, naj ga, kar se mene tiče, kar kritizirajo, če pa hodi dekle po ulici in o njej pišejo, da je videti usrano, to nikakor ni prav. Je nevljudno in v tem ne vidim pozitivne strani.
zurnal24.si: Verjetno gre tu tudi za to, da imajo mlada dekleta, kakršno ste sami, pogosto težave s samozavestjo in jih take stvari lahko še bolj prizadenejo ...
K. K.: Jasno. Mislim, da je zelo narobe, da odrasli ljudje, ki bi morali biti zrelejši, na tak način ustrahujejo dekleta. In v glavnem gre za dekleta. In vem, da prodaja časopise, a to zadeve pač ne opraviči.
