Čeprav ni preslepil smrti, vneto zapeljeval žensk in ubil nešteto zlobnežev, je kreator Jamesa
Bonda Ian Fleming na lastni koži izkusil temne strani vojnega vohuna. Mladi Fleming je bil za delo
v obveščevalni službi zaradi svojega intelekta in domišljije izjemno nadarjen, zato so mu nadrejeni
zaupali nekatere drzne podvige.
Mladi agent pa je imel tudi nadvse genialne, a nenavadne zamisli, kot je uprizoritev letalske
nesreče nemškega bombnika, ki bi privabil nemške reševalne ladje, a mu načrta niso pustili izvesti.
Neverjetne izkušnje in domislice pa so mladega tajnega agenta vendarle navdihnile za pisanje. Tako
se je rodil James Bond, najslavnejši agent na svetu, in zaživel v pustolovskih romanih, ki brez
Flemingovih bistroumnosti ne bi bil tako uspešen.
|
Flemnig je vedno govoril, da so pravi vohuni prav tako drzni kot Bond. © Reuters |
Kurator Terry Charman je povedal, da so z razstavo osvetlili pomen druge svetovne vojne za Fleminga, ki mu je osmislila življenje. Pred tem se je namreč mladenič s slovesom ženskarja bolj zanimal za posvetne stvari, delo pa je ukrotilo njegovo enormno domišljijo in zadostilo želji po pustolovščinah. Ko je po koncu vojne zapustil obveščevalno službo Njenega veličanstva, se je zatekel v pisanje, ki mu je najprej predstavljalo terapijo, nato pa neizmeren užitek.
