Mitja pri svojem delu od sebe in drugih zahteva popolnost in neizmerno kakovost. Tudi v odgovorih na rahlo nasprotujoča si vprašanja se je z veseljem zapletal v tančice svojega drvečega uma in se skupaj z nami zabaval v odkrivanju še nedotaknjenega.

OGLEJTE SI VIDEO:

Okorn prekipeva med rjuhami

Kaj ti je patološko nujno?
Patološko nujno potrebujem film, ustvarjanje!

Katere so tvoje nepotešene želje glede dela?
Rad bi samo režiral in delal čim manj drugih stvari. V Sloveniji je to problem, saj moraš biti poleg režiserja še producent, igralec, kaskader in še kaj. Moja velika želja je osvojiti oskarja, cansko palmo ali grammyja za videospot. Pri tem ne gre za nagrado, temveč želim narediti nekaj, kar bo gledal ves svet, nekaj tako dobrega, kar bodo vsi cenili.

	Človek, ki je pameten, bo tudi v nesvobodi našel svobodo. Mitja Okorn, režiser

Meniš, da brez preračunljivosti pri poslih ne gre?
Rad sem naiven in preračunljiv. Nikoli pa ne morem biti tako preračunljiv, kot sem lahko naiven. Vedno bolj ugotavljam, da moram biti preračunljiv, če želim doseči svoj cilj. Hočem vse, ker tudi dam vse. Ne maram povprečja, zato težko sodelujem z ljudmi. Na svoji poti bi rad sodeloval s tistimi, ki imajo jajca, iste cilje, ki so garači. V Sloveniji pa takih ljudi skoraj ni. Ker moram tako sodelovati s takimi, ki so raje v povprečju, sem se že z večino skregal. Na Poljskem je to drugače. Ker je večja država, je več konkurence in ljudje so bolj kakovostni. Tam sem prvič doživel, da je nekdo od mene zahteval več, kot jaz sam od sebe. In sem se dobro počutil, ko nekdo mene priganja in ne jaz njih. Hoteli so me izžeti, izkoristiti do konca! Tako se dela! Jaz vem, kaj je prav: totalna predanost delu, ne pa hinavščina, zahrbtnost in povprečnost.

Si že kdaj pristal v naročju razočaranja?
Seveda, ljudje, ki imajo čustva, so velikokrat žalostni. Jaz sem ves čas žalosten, ker me vsak dan nekaj razočara. Sploh v Sloveniji. Torej sem venomer v naročju razočaranja. Tako naiven sem, ker mi je vse dobro in to hočem razložiti tudi drugim, a ne znajo gledati in videti. Najbolj me razočara, ker ljudje niso vizionarji. Ker ne vidijo ciljev.

Mitja je vedno zazrt v prihodnost, zato stopa korak pred drugimi. © Nina Kokalj

Najbolj brezplodna zadeva, ki si se je lotil?
Spot za Karmo. Od vsega začetka sem vedel, da bo vse obupno in je tudi bilo. Med snemanjem smo se seveda skregali, polomil se je nam je kaskader, spot pa je zanič. Sicer smo speljali do konca, a zraven bankrotirali. Problem je, ko ljudje na glasbo gledajo skozi komercialni vidik. Jaz pa mislim, da mora biti najprej kakovost, nato bo denar prišel sam od sebe, kar se je do sedaj vedno izkazalo za resnično. Osem let sem vlagal v kakovost in nič zaslužil, potem pa sem na Poljskem zaslužil toliko, da sem si odprl kariero. Če ne bi pred tem delal zastonj, do tega ne bi prišel. Torej, vsaka stvar je brezplodna, ki se je lotim in se ne uresniči zaradi drugih. Moja ideja je super, a ljudje je ne znajo začutiti in vanjo nočejo vložiti dovolj časa ali denarja.

	Tudi iz najbolj ogabne stvari lahko naredim atomsko bombo. Mitja Okorn, režiser

Imaš široko paleto slasti?
O, ja, v vsaki stvari najdem slast. In takoj nato strast in hočem na tem delati. Toliko časa iščem, da povsod najdem nekaj dobrega, iz česar se da kaj narediti. Čeprav mi je veliko pesmi ogabnih, bom v njih našel nekaj, na čemer bom lahko ustvaril presežek in popolnost. Torej najdem pozitivno energijo in iz nje naredim atomsko bombo. Tudi iz Karme, ki nima skoraj nobene pozitivne energije, sem na silo ustvaril nekaj prebavljivega.

Kaj te uteši po morebitnem neuspehu?
Vedno si rečem, vse se zgodi z razlogom. Če ne uspem, je to zato, ker bom nekje dvakrat bolj uspel. To se je do sedaj vedno izkazalo za resnično. Kadar mi nekaj ne gre, vem, da je to zato, ker me ima bog rad, ker me testira, če si tisto dovolj močno želim.

Prefinjenost ali poltenost – pri ženskah?
Oboje, eno brez drugega ne gre. Rad imam prefinjeno erotiko. Eleganca sama je lahko dolgočasna. Vsebovati mora tudi erotičnost in čutnost. Vse v mejah normale in kontrolirano v skrajnost!

Vrelec ustvarjalnosti ga dela ekscentričnega. © Nina Kokalj

Katera tvoja strast je še neizživeta?
Ljubezenske in seksualne strasti so še neizživete, zato ker so neskončne in ni časa zanje. Glede dela pa film, ultimativna, hardcore zadeva. Sicer imam veliko strasti. Že od malega sem želel postati glasbenik. Ko sem se pri šestih letih želel učiti kitaro, so mi v glasbeni šoli rekli, da sem še premajhen. To me je čisto zamorilo. Zdaj sem vesel, da nisem šel v to smer, ker je glasba v Sloveniji cela patetika. Svoj občutek za ritem in psihologijo pa sem vnesel v svoje režisersko delo, ki je zaradi tega veliko boljše, kot bi bilo sicer. Zaljubljen sem v režijo, za to sem bil namenjen.

Kakšen vonj ti vzbudi dekadentne občutke?
Včasih se vprašaš, ali je sploh vredno karkoli delati, saj ljudje sproti vse pozabijo. Nič nima večne vrednote, kar me napolni z občutkom izginjanja energije. V teh časih ni več ultimativne kakovosti, vse je instant roba. To me čisto zamori in ima zame vonj po propadu. Zelo težko narediš kaj dobrega, ker nihče noče dobrih stvari. Vsi se ženejo le za hitrim zaslužkom.

Si se kdaj počutil bordelsko?
Ha, ha, Okornov odgovor bi bil, vedno ko grem v bordel. V Kranju smo imeli trgovino Bordel in kadarkoli sem si tam kupil skejt, sem se počutil bordelsko. Sicer se bordelsko počutim velikokrat, posebej v Sloveniji, kjer te vsak izkoristi.

Za kakšno ugodje bi se bil pripravljen vreči v zablodje?
Za ugodje, da sem to, kar sem, bi bil pripravljen biti to, kar nisem. Torej, da lahko mislim, govorim in delam, kar hočem, bi bil pripravljen narediti vse, tudi tisto, česar nočem. Drugi odgovor bi bil za popolnost in neizmerno kakovost.

	Najbolj me razočara, ker ljudje niso vizionarji. Mitja Okorn, režiser

Kam usmeriš sunke nemogoče radosti?
To je lahko problem. Če imaš življenjskega sopotnika, sunke radosti najprej usmeriš vanj in mu vse poveš. Če pa ljubljene osebe nimaš, moraš to usmeriti drugam. Zato je v Sloveniji veliko samomorov. Ker imajo ljudje samo en podporni steber. Kadar nimam nikogar, ki bi mu zaupal svoje radosti, pa grem domov in se prepustim glasbi.

Ostaja tvoj prostor fantazije še nedotaknjen?
Totalno izživljam svojo fantazijo. Sledim ji, delam točno to, kar sanjam, grem v pravo smer, le vse poteka zelo počasi. Preveč časa sem izgubil v Sloveniji, če bi šel prej v tujino, bi zdaj moje filme gledal ves svet. Točno vem, česa sem sposoben, vendar je pri meni vedno tako, da se moram za vse boriti. Zato gre počasi, a potem to toliko bolj cenim. Medtem ko ljudje, ki hitro uspejo, tudi hitro propadejo. To je zato, ker jim je vseeno, ker so preveč sproščeni in hitro naredijo napako. Sicer pa moj celostni prostor fantazije ostaja še nedotaknjen, kajti drugače ne bi bilo napredka.

So notranji tolmuni predpogoj za ustvarjalni nemir?
Seveda, jaz sem čisto nemiren znotraj sebe. Če grem na dopust, mi je tako dolgčas, da znorim. Ves čas potrebujem vznemirjenje. Nazadnje sem po celi Šrilanki iskal srf, da bi nekam usmeril svojo energijo.

Si bolj nabiralec ali posnemovalec doživetij?
Sem nabiralec, ker sem inovativen. Sem pa tudi dober posnemovalec nabiralcev doživetij. Posnemam najboljše, da se kaj naučim, dodam nekaj svojega in jih nato presežem. V vsako stvar vložim svojo energijo in vedno pride ven nekaj novega.

Mitja vas ne bo pustil lačnega novih doživetij. © Nina Kokalj

Te zaboli, ko se zaveš omejenosti, ali si jo prizadevaš preseči?
Najprej me zaboli, potem pa si rečem, nič, zdaj bom pa razbil vse po spisku. Šalim se, na splošno vedno silim v realizacijo. Včasih moraš pač najti drugo pot. Velikokrat mi rečejo, da se nekaj ne da, jaz pa toliko časa razmišljam, da se vse izpelje pravilno. Ljudje se prehitro vdajo. Včasih je bolje, da si omejen, kajti potem v omejenosti najdeš boljšo rešitev kot prej. Več mi dajo omejitev, boljši kompromis bom našel. To je bistvo. Človek, ki je pameten, bo tudi v nesvobodi našel svobodo.

Ali kdaj občutiš sestradanost navdiha?
Seveda, ko sem zaradi preobilice dela utrujen. Kadar nimam navdiha, počnem butaste stvari in s tem stimuliram nove ideje. Kar naenkrat se iz neumnosti rodi najboljša stvar. Vse pride, ko je čas za to.

	Zaljubljen sem v režijo, za to sem bil namenjen. Mitja Okorn, režiser

Priznavaš razumne argumente?
Seveda jih priznavam, a zelo težko me je premagati v argumentiranju. Ker mi možgani prehitro delujejo, se ljudje nočejo več pogovarjati z mano.

Česa si ne bi nikoli odpustil?
Da bi ob nepravem trenutku rekel ne. Torej, da bi po svoji neumnosti zapravil dobro priložnost v karieri.

Čemu se trenutno celostno posvečaš?
Celovečernemu filmu Član, ki temelji na resnični zgodbi. Scenarij sva napisala s Sašo Dragašem, naša casting direktorica pa je Lucija Šerbedžija. Trenutno smo v fazi avdicije. Ker bo film tako ekspresiven in iskren, kot sem sam, bo najverjetneje cenzuriran. To pa je najboljša reklama!