Kako ste se počutili, ko je bilo jasno, da ste zmagali?
Težko bi opisal občutke, saj se še vedno ne zavedam točno, kaj se je zgodilo. Vse počasi prihaja za mano, kar mi daje čas, da se organiziram in čim bolje izkoristim zmago.
Večkrat je bilo poudarjeno, da ste se dve leti pripravljali na ta šov. Kako?
Za kuharja se urim že dve, tri leta. Najprej so bile to priprave na MasterChef 2017, a v šov nisem bil sprejet, kljub temu sem se odločil, da nadaljujem z izobraževanjem, saj sem vedel, da me to veseli in da si želim kariere v kulinariki. Po prijavi na letošnji Mastercef sem si rekel, da je treba pljuniti v roke, zato sem nadaljeval z učenjem. Tudi zdaj, ko je vsega konec, se moje učenje še ni zaključilo, saj sem učimo celo življenje in to je tudi moj namen.
Menite, da bi težje premagali Simone kot Sinišo?
Nobenega nasprotnika ne smeš nikoli podcenjevati in Siniša in Simone sta oba težka tekmeca. Pri obeh se je treba potruditi za zmago. Psihično sem bil pripravljen na oba, tako da zame se ne bi nič spremenilo, če bi bila v finalu Simone.
Na finalu je Luka Jezeršek izjavil, da je od vas pri pripravi predjedi pričakoval več. Kako ste se ob tem počutili?
Sem perfekcionist, zato se z Lukovo izjavo strinjam. Vsako stvar je mogoče dodelati in izboljšati. Sicer sem zadovoljen, da sem lahko pokazal to predjed s hobotnico, saj me po tem krožniku, ljudje na Obali poznajo. Ga bom pa še izboljšal, da bo tudi najboljšemu kuharju narisal nasmeh na obraz.
Na kaj ste najprej pomislili, ko ste videli, kako zapletena je sladica?
Ko sem zagledal češnjo, sem takoj pomislil, da tako utrujen, kot sem bil, takšne sladice ne bom mogel dostaviti. Bil sem zaskrbljen.
Alja Viryent je bila nad nekaterimi komentarji na spletu ogorčena in žalostna. Ste tudi vi naleteli na kakšno izjavo, ki se vam ni zdela poštena?
Zase vem, da poskušam biti čim bolj pošten in pravičen, zato mislim, da tudi komentarji na moj račun niso bili sovražne narave. Kakšne komentarje dobivajo drugi, pa ni moja stvar. Vsak je svoje sreče krojač.
Povedali ste tudi, da imate disleksijo. Kako se spominjate šolskih dni?
Ko sem obiskoval osnovno in srednjo šolo, je bila splošna izobraženost glede disleksije precej površna. Profesorji in učitelji niso točno vedeli, kaj je to, jaz pa sem že kot otrok spoznal, da imam sicer težave z branjem in pisanjem, sem pa razumel, kako deluje motor na gorivo in kako deluje gliser. Disleksija ni ovira ali napaka, temveč le drugačen pogled na svet oziroma situacijo.
Kako boste porabili prisluženo nagrado?
Denar gre takoj na varčevalni račun, ki je odprt na mamino ime. Porabil ga bom za nadaljnje kuharsko izobraževanje oziroma za restavracijo.
Kakšno restavracijo bi radi odprli?
Menim, da je slovenska kulinarika premalo cenjena, zato bi si želel restavracije, ki bi jo povzdignila. Koncept moje kuhinje ne temelji samo na okusih, ampak tudi na celotnem ambientu, vonjavi, zvoku ... To ne bo samo restavracija, ampak dogodivščina.
Kaj je na vaš nastop reklo dekle?
Dekle je izredno ponosno name in me tudi podpira na moji kuharski poti. Res je, da zaradi razdalje včasih stvari niso bile najlažje, ampak v takih trenutkih se vidi, kako močna je veza.
Kakšne so vaše izkušnje z oboževalkami?
Z njimi nimam težav, moram pa priznati, da takšne pozornosti nisem vajen, bi se pa nanjo lahko hitro privadil.
Kaj vas je v življenju najbolj zaznamovalo?
Kot pri vsakem je moje življenje zaznamovalo veliko stvari, veliko vzponov in še več padcev in samo zato, ker sem vedno znal vstati in biti močnejši, sem zdaj tukaj.
