Magazin > VIP
29 ogledov

Jan v ljubezni ni površen

Žurnal24 main
Jan Plestenjak glasbo ustvarja že dolgo. A razgovoril se ni le o glasbi, ampak tudi o gospodarski krizi, svoji biografiji, ljubezni in otrocih.
Tako vaša mati Dora kot brat Domen Slana sta slikarja. Kako je vaša družina sprejela dejstvo, da ste šli v bolj pop kot tradicionalne umetniške vode?
Mislim, da vsak umetnik, ki ustvarja, dela s srcem in znanjem, se ne obremenjuje s tem, v katero smer gre umetnost, ampak koliko kvalitete in emocij da od sebe. Mi med seboj zelo dobro sodelujemo. Mama me velikokrat vpraša, kakšna se mi zdi njena slika, jaz vprašam njo, kakšna se ji zdi moja muzika. Malo je smešno, ampak je resnica – če moj brat reče, da mu kak komad ni všeč, potem je velika možnost, da bo postal hit. Tako da sem zelo vesel, če reče, da mu kaj ni všeč (smeh).

Pri osemnajstih ste šli na bostonski Berklee College of Music in v enem letu opravili dva letnika. Kako to, da niste študija dokončali tam?
Mogoče, ker mi v Ameriki to življenje ni bilo preveč všeč. Mogoče tudi zato, ker sem imel v sebi toliko nemira, da sem hotel takoj začeti delati pop muziko in se odločil, da bom vzporedno hodil v Celovec na konservatorij ter pisal muziko in izdajal albume. Med tem, ko sem se vozil v Avstrijo na konservatorij, sem izdal že svoj tretji album in sem imel občutek, da se več učim na tem terenu kot tam.

Vam je kdo od staršev kdaj to v življenju očital?

Ne, ker so videli, kako trdo delam in se borim za svoj uspeh.

Pred štirimi leti je izšla vaša biografija Smeh in solze. O čem niste pisali in kam javnosti ne bi nikoli spustili?
Ja, to je bilo bolj zabavno čtivo. Takrat sem bil še premlad, da bi pisal knjigo, v kateri bi učil ljudi, kaj je prav in kaj ne. No, saj še zmeraj ne morem (smeh). Se pravi, smo naredili zabavno knjigo in meni je bilo bistveno, da nisem nikogar užalil, in vsakogar sem vprašal, ali mu je to prav. Po mojem žalim publiko, če mislim, da jih zanima, kaj je v mojem hladilniku. Se pravi, zame je meja dejstvo, da imam svojo publiko za inteligentno.

V knjigi ste med drugim napisali, da vas pri ženskah zelo moti, da se, ko si sezujejo nogavice, na nogah pozna rob od nogavic. Ali to še vedno drži in ali se da iz tega sklepati, da mora biti za vas ženska vedno perfektna?
(Smeh) Saj tudi jaz nisem noben superman, tudi jaz imam kakih sto napak. Zakaj jih pa tudi ženska ne bi imela? Se mi zdi, da starejši kot sem, pomembnejše so mi energije, koliko je človek dober, koliko ima v sebi neke topline, kako inteligenten je. Ta stvar je bila napisana mogoče bolj za štos (smeh).

Boštjan Menart je napovedal, da se bo vsak vaš izdelek zagotovo dobro prodajal. Ali to pomeni, da je zdaj že vseeno, kakšen izdelek izdate, in se bo dobro prodajal samo zato, ker ste Jan Plestenjak?
Na srečo sem toliko samokritičen in zahteven do samega sebe, da dokler nisem zadovoljen, CD-ja ne bom dal ven. Seveda to ne pomeni, da od začetka kariere nisem izdal CD-jev, na katere danes nisem ponosen. Priznam, na nekatere nisem ponosen. Ampak imel sem 19 let in nisem imel nobene ekipe, ki bi delala z menoj. Pravzaprav sem se moral vse naučiti sam.

Nekateri glasbeniki v Sloveniji so priznali, da se gospodarska kriza pozna tudi na glasbenem področju. Se je dotaknila tudi vas?
Ne. Moram pa reči, da zelo veliko razmišljam o tem in mi je resnično hudo, da so ljudje, ki nimajo nič s tem, ki niso nič krivi za to, ostali brez službe. To se mi zdi res grdo. Edina pozitivna stvar tega je, da se bodo vsem tem finančnim bodibilderjem, ki so arogantni in nesramni, pristrigla krila. Žal pa je tukaj vmes veliko delovnih mest, kar je seveda hudo.


 
Koliko koncertov ste imeli v lanskem decembru?
Lani sploh nisem imel koncertov, ker sem bil v studiu in delal.

Honorarji glasbenikov danes niso več tabu tema in nekateri zneske odkrito priznajo. Za koliko se pa vas da najeti?
Za to sicer skrbi moj menedžer. Vem, da imamo različne cene glede na zasedbo, glede na velikost dvorane. Če je recimo meni všeč kakšen teater, ki je samo za 500 ljudi, normalno, da ne morem dati cene, ki ne bo pila vode. In če si želim v tem teatru igrati, bom tudi spustil ceno. Cena pa je primerljiva z marsikaterim italijanskim izvajalcem.

V februarju in marcu imate deset koncertov, prvi bo 10. februarja v Hali Tivoli. Ali pričakujete, da bo ta koncert razprodan?
Mislim, da bo, ker je že zdaj na voljo samo še 800 kart.

Kaj posebnega lahko pričakujemo na tem koncertu, s čim nas boste presenetili?
Predvsem bom ponudil svojo muziko, zgodbo zadnjih 17 let. Jaz sem eden tistih izvajalcev, ki koncerta ne jemljejo kot cirkus, ampak še vedno kot "muzičarji". Zame je "fajn", da se nekaj dobro odpoje in odigra. Da se vzpostavi kontakt s publiko, to je moj cilj. Ne bom imel nekih plesalk in posebnih pirotehničnih efektov. Samo en zelo velik zaslon bom imel od zadaj in orkester. Se pravi – 35 ljudi bo igralo na odru, kar je zelo zahtevno izvesti.

Bliža se valentinovo. Ali ste zaljubljeni?
Ne, nisem zaljubljen. Zdaj sem v eni taki ustvarjalni fazi. Toliko sem v glasbi, da mogoče ta moja emocionalna vrata niso odprta čisto v tej smeri. Ne želim pa biti do partnerke površen. Zvezde se morajo prav pokriti, da to zafunkcionira.

Ste perfekcionist tudi v ljubezni?
Z vsemi svojimi napakami, ki jih imam, poskušam biti čim bolj (smeh).

Stari ste 35 let. Ali razmišljate kaj o družini in otrocih? Kdaj bi bila za vas zgornja meja za to?
Ja seveda razmišljam, seveda si želim otroke. Se mi zdi, da mora biti otrok krona res največje ljubezni. Ampak tega se ne da razumsko lotiti, to se mi ne zdi prav.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.