'Jaz kuham, Nada pa plačuje račune'

Nada (Pavšin) je od vas starejša šest let. Kako funkcionira vajina zveza?
Ja, ena oseba je odrasla, jaz pa nisem (smeh). Ona pač vse zna, jaz malo manj, ona veliko naredi, jaz malo manj, ona skrbi za vse račune in položnice, jaz malo manj. Tako nekako to gre pri nama (smeh). Jaz pa potem skrbim za bolj zabavne dele; kuham, po novem tudi likam, ker sva šla nekaj stavit, in zdaj pač jaz likam … svoje stvari, njenih ne. Perem tudi ne, ker sem dve njeni majici razbarval. V glavnem funkcionirava čisto normalno, leta se sploh ne poznajo. Fantje itak prej dozorimo kot ženske.

Kaj je po vašem mnenju najpomembnejše v zvezi, na čem temelji?
Na zaupanju – to je najbolj pomembno, na tem, da partnerjema nikoli ne zmanjka tem za pogovor, pa v postelji mora vse "klapati". To se zdaj malo hecno sliši, ampak tudi to je zelo pomembno.

Ali skupaj načrtujeta tudi družino?
Ja, enkrat zagotovo, ampak ne še zdaj. Jaz trenutno s to službo in to obremenitvijo ne bi bil dober oče in nočem imeti otroka, ki bo očeta videl samo prek televizije.

Kaj pa poroka?
Ja, tudi ta bo prišla, ko bo čas za to (smeh). Zdaj pa še ni čas za to. Saj sva se veliko pogovarjala o tem, ampak tega ne vidiva kot neko obvezo. Jaz bi recimo imel veliko poroko za vse moje sorodnike, ona ne bi imela tako velike zabave. Jaz bi imel harmoniko, ona ne, tako, da se zdaj usklajujeva glede ansambla.

Vaju ljudje prepoznavajo na ulici?
Nado ja, mene pa ne.

Glede na to, da je tudi Nada novinarka, ali delo nosita domov?
Ja. Če bi rekel ne, bi se zlagal (smeh). Meni namreč veliko pomeni, če mi Nada pove, da sem dobro odvodil oddajo, njej pa prav tako dosti pomeni, če ji jaz povem, da je naredila dober prispevek.

Na Svetu se je marsikaj spremenilo. Kako si zdaj razporejate delo, ko je več voditeljev?
Urednik vsakič določi, kaj kdo bere, osrednja voditelja pa sva jaz in Uroš, ki pokrivava glavne teme in največje zgodbe. Midva se tudi pripraviva za goste, če jih imamo, in sodelujeva z novinarji, medtem ko Urša in Nuša skrbita za izjave in podobne stvari, za vse ostalo pa poskrbi urednik.

Sta vajini sovoditeljici tudi novinarki, skrbita za prispevke?
Nuša je samo voditeljica, Urša je pa bila že prej zelo dobra novinarka zunanje politike, zato jo včasih pokličemo, da naredi tudi kakšen prispevek.

Kako je voditi oddajo s sovoditeljico? Prej ste oddajo vodili sami, kakšni so zdaj občutki ob vodenju?
Predvsem je lažje. Ona veliko naredi, jaz ne vodim kratkih poročil, tako da tisto delo, ki ga imam jaz, lahko veliko bolje pripravim. Poskrbim, da so novice še bolj poglobljene, in mi ostane več časa. Sem vesel, da jo imam, pa tudi Svet je dobil neko novo dinamiko. Zdaj je poskrbljeno tudi za moški del gledalcev, saj – bodimo iskreni – jaz nisem kak lepotec. Ženske so že prišle na svoj račun, zdaj pa lahko nekaj pridobijo tudi moški.

Da bi Urša (Levičar) postala vaša sovoditeljica, ste si želeli tudi sami. Če pa bi lahko izbirali med katerokoli slovensko voditeljico, katero bi izbrali?
Joj, to bi zdaj težko rekel … če bi moral izbirati med uveljavljenimi voditeljicami, bi si izbral Majo Sodja, ker se mi zdi, da je ona ena izmed top slovenskih voditeljic. Ali pa Petra Kerčmar. Ampak, če bi res moral izbirati, bi si verjetno res izbral Majo Sodja.

© Dejan Mijović

Vi ste na Svetu že od samega začetka. Se na tem delovnem mestu vidite tudi v prihodnosti?
Z Urošem in s to ekipo, ki jo imamo zdaj, verjamem, da naš čas šele prihaja, in zagotovo bom nekaj let še stoodstotno na Svetu. Razen če me povabijo v Bruselj ali pa na CNN, samo ti dve možnosti sta (smeh).

Kaj pa na Odmeve?
Ne, Odmevov pa še ne bi vodil, ker sem še premlad. Zdi se mi, da je imel Tomaž Bratož težko nalogo, ko je šel tja in ga ljudje niso sprejeli tako, kot bi ga lahko, saj je zelo dober voditelj, in res ne bi rad ponovil njegove napake.

Kaj je dejansko prednost Sveta pred drugimi informativnimi oddajami?
Prednost je mlada ekipa, da delo poteka po drugačnih kalupih. Prednost je tudi dober urednik, ki zna dobro usmerjati, predvsem pa to, da veliko delamo na terenu. Mi smo stalno med ljudmi, vsak dan dobimo en kup pisem od gledalcev. Imamo veliko svojih zgodb, nismo salonski novinarji.

Dostikrat vam očitajo senzacionalizem. Kaj na to pravite vi ?
Ko smo rekli, da je minister Gregor Golobič lagal, so nam očitali senzacionalizem. Zakaj? Ali morda ni? Dejstvo je, da ima delež v Ultri, pa je dejal, da ga nima. To je laž, tako so nas naučili naši starši in kakršnakoli beseda ni na mestu. Če to ni laž, pomeni, da so standardi v Sloveniji res nizki. Ko je naša novinarka vprašala dr. Danila Türka na gradbišču stadiona, ali nima kaj početi, so se novinarji zgražali, kakšno vprašanje je to. Vprašajte se, kaj si o takem obisku sredi avgusta mislijo tisti, ki imajo 300 evrov plače, ali pa je sploh nimajo. In ta novinar, ki je zlival gnev nad našo novinarko, se naslednji dan, ko so se naši fantje odpravljali na Kosovo na misijo, ni vprašal, kje je bil vrhovni poveljnik vojske dr. Danilo Türk. Žal mi je, da imamo v Sloveniji takšna merila. Komentator vašega časopisa je pred kratkim ugotovil, da je Uroš Slak prinesel v oddajo neko kredibilnost, a drugi voditelj (mojega imena ni poznal, čeprav glede na komentarje oddajo spremlja) oddajo vrne na senzacionalistična tla. Oddaje ne delamo voditelji, ampak novinarji, in ti delajo zgodbe, ki se nam dogajajo. Res pa je tudi, da prav ta komentator pozablja, da je bil gost na Trenjih le zato, ker je bil med vsemi gosti najbolj rumen. Spet dvojna merila. Želim povedati, da delamo dobro, se trudimo, vsem nismo všeč, a nikogar ne silimo, da nas gleda. Si pa želim, da bi delo naših novinarjev cenili, ker pridno in dobro delajo.

Katero informativno oddajo bi poleg Sveta še želeli voditi?
Za zdaj se vidim še na Svetu, saj sem tu kot voditelj komaj leto in pol in se na tem delovnem mestu vidim še kar nekaj časa. Je pa zagotovo največji izziv nacionalka. Ko bom starejši in modrejši in ko bodo tudi na nacionalki videli, da Svet ne dela slabo, ampak da dela malo bolj sodobno, kot delajo oni, in če me bodo kdaj povabili, bom to povabilo tudi z veseljem sprejel. Tu gre namreč za prestiž. Ne za denar, ampak za prestiž.

Vsak dan vas lahko slišimo tudi na Radiu Hit. V čem vidite razliko med vodenjem pred radijskim mikrofonom in televizijskimi kamerami?
Razlika je kar velika, glede na to, da je na televiziji vse pripravljeno vnaprej, radio pa je v bistvu ena sprostitev. Delo na radiu je precej drugačno; mi smo nekakšni spremljevalci ljudi v službi, pomembna je glasba, hitre in zanimive informacije. Je kar precej drugače.

Kateri medij vam je ljubši?
Radio je pravzaprav moja prva ljubezen in tudi ostaja prva ljubezen. Televizija pa je prva resna služba, ampak jo opravljam zelo rad, ker se mi zdi, da se tukaj lahko veliko več naučiš. Je močnejši in pomembnejši medij, ampak bi se težko odločil med njima, če bi moral katerega zapustiti.