Raje z živalmi kot z ljudmi

So Slovenci dovolj spoštljivi do živali?
Primanjkuje nam spoštovanja do sočloveka in posledično do vseh ostalih sobitij. Vendar se stvari počasi spreminjajo, saj se ljudje čedalje bolj zavedajo in priznavajo, da so tudi živali čuteča bitja. Odnos se bo/je najprej spremenil predvsem do psov in mačk, ki živijo v naši neposredni bližini, krave, koze, prašiči, ovce in ostala klavna živina pa so še vedno "drugorazredne živali" predvsem zato, ker služijo za človekovo prehrano in jim človek že zato noče priznavati statusa čutečega bitja, ker kako potem upravičiti njihovo masovno pobijanje.

Vi jih ne jeste?
Ne. Sem veganka, po filozofiji in prehrani.

Kaj bi se zgodilo, če bi zraven vas sedela v usnjeni jakni?
Nič. Moj fant je mesojed, pa sva skupaj že pet let. Da imajo ljudje neke predsodke, si upam misliti predvsem zaradi neke lastne slabe vesti, ki je morda celo podzavestna – ponavadi mene oni prepričujejo, da sicer pa ne jedo veliko mesa in podobno. Meni se jim ni treba opravičevati, saj ne obsojam nikogar. Vsak mora sam prevzeti odgovornost za svoja dejanja in vsak jih tudi bo.

Torej verjamete v reinkarnacijo. Katera filozofija vam je blizu?
Budizem.

Vaša ljubezen so psi, ne?
Vse živali, a sem s psmi živela od malega in si ne predstavljam življenja brez pasjega sopotnika. Pri meni pa sicer živijo tudi mačke, v prihodnosti pa bi si želela posvojiti tudi konja. Ob živalih se počutim dobro, boljše kot v množici ljudi.

So vaše mačke le v stanovanju?
Ja, ker živim pri cesti. Če bi živela nekje zunaj, daleč od ceste, bi seveda imele tudi možnost izhoda – vendar je vedno samo nadzorovan izhod! Sama se zavedam, da smo z udomačitvijo živali le-te pahnili v neke vrste ujetništvo, zato moramo ljudje prevzeti odgovornost za to. Moji dve muci sta še čisto na začetku padli z balkona (ni bilo hudega, smo zelo zelo nizko v hiši in zdaj imajo vse zagrajeno) in nista šli nikamor, želeli sta se vrniti, tako da je življenje v hiši dejansko njuna odločitev. Sta pa bili obe pobrani s ceste in poznata tudi to plat življenja. Imeti odgovoren odnos do živali pomeni, da vedno veš, kje se nahaja in da je kastrirana oziroma sterilizirana. Ko vsak mesec pobiraš mrtve živali s ceste in gledaš malomaren odnos ljudi do nezaželenih mladičev, je kastracija oziroma streilizacija najmanj, kar lahko narediš, da živali prihraniš prenekatero muko in trpljenje.

	Vprašanja sem hotela vnaprej zato, ker me velikokrat sprašujejo o pravicah živali in si tu ne morem privoščiti napak, saj v teh primerih posojam glas živalim.

Lahko delimo ljudi na tiste, ki imajo mačji, in tiste, ki imajo pasji značaj?
Ja, mačke so bolj neodvisne in se pridejo ljubkovat takrat, ko jim paše. Pes pa želi biti vedno zraven, je najboljši prijatelj, zelo je zvest, vdan.

Vi imate muce in pse, ali imate potem mešan značaj?
Ja, imam (smeh).

Pomagate v zavetišču …
Včasih sem zelo veliko, zdaj pa manj, saj sem se odselila od staršev. Tako imam zdaj večjo možnost živali pripeljati domov, jih oskrbovati in jim najti nove domove. S tem je veliko dela. Nimam časa, da bi šla delat v zavetišče, sem pa dejavna predstavnica zainteresirane javnosti na Gmajnicah in spremljam tamkajšnje dogajanje, ustanovili smo tudi društvo za zaščito in pomoč živalim Lajka, katere člani so vsak dan redno na Gmajnicah.

Kaj trenutno delate?
Poskušamo dobiti polnopravnega člana v svetu zavetišča na Gmajnicah, ukvarjamo se s prijavami glede mučenja živali, poleg tega sem soustanoviteljica društva Za živali!, kjer promoviramo veganstvo in se zavzemamo za pravice živali. Pripravljamo tudi akcijo proti laboratorijskim poskusom na živalih v kozmetične namene, zdaj je potekala delavnica Animal Liberation za začetnike o tem, kako dejavno delovati na področju pravic živali. To je bil dvodnevni seminar v Pekarni Maribor, vodil pa jo je Martin Balluch, ki je eden največjih zagovornikov pravic živali v Evropi. Pred kratkim je bil več kot sto dni protipravno zaprt v Avstriji in je zato gladovno stavkal. V Avstriji je bila namreč zelo obsežna racija, saj so želeli uničiti mrežo društva, ki se bori za pravice živali. Najbolj jim je šlo v nos, da so zelo uspešni na področju pravic živali. Sicer pa smo ravnokar tudi prevedli knjigo Charlesa Pattersona, Eternal Treblinka (po naše – Večna Treblinka, naš odnos do živali in holokavst), za katero pa zdaj iščemo sponzorje, da bi jo lahko izdali.

Torej vas podpira tudi Pekarna?
S Pekarno sodelujejo aktivisti iz Maribora, jaz sem edina iz Ljubljane. Tam vsak mesec prirejamo veganske večere, v Ljubljani pa vsak torek to počnejo na Metelkovi.

Se tudi fizično angažirate in protestirate?
Vsakega shoda se dejavno udeležim, sicer nisem več na primer v kletkah, če to od nas zahteva performans, sem pa vedno prisotna tako ali drugače. Z društvom Za živali! nekajkrat letno organiziramo performanse in shode po Sloveniji, z društvom Lajka pomagamo drugim in tudi sami pišemo prijave glede mučenja živali, odzivamo se na klice ljudi za pomoč, pomagamo živalim v stiski ... To je zelo zahtevno, dolgotrajno in naporno. Ampak se izplača, vsaka sekunda.

Poleg tega se ukvarjate z glasbo, morda še s čim drugim?
Ne, početi karkoli drugega ni mogoče.

Se da od tega živeti?
Od aktivizma? Kje pa. Iz lastnega žepa plačujem zdravljenje vseh živali, zdaj imamo tudi društvo in podporne člane, tako da bo finančno nekoč, upam, malo lažje. Aktivizem je samo vlaganje lastnega denarja, od glasbe pa se da živeti.

Koliko vam pomaga država?
Nič. Mogoče toliko, da nas še niso zaprli (smeh). Poskušamo se angažirati, da bi vplivali na zakonodajo, a je zelo težko, saj veterinarska inšpekcija, veterinarski urad RS, ni toliko prilagodljiv in dovzeten za ideje od zunaj, včasih se mi zdi, da so sami sebi namen.

© Dejan Mijovič

Kateri zakoni konkretno?
Proti mučenju in zaščiti živali, kar se tiče zavetišč za živali in pa klavrno stanje prenekatere živali na podeželju in tudi v mestu. Za zavetišča še vedno velja, da lahko po 30 dneh žival evtanazirajo. Težava je tudi na primer, da se zavetišča privatizirajo, da se odpirajo s. p.-ji, kjer država sploh nima nadzora (ker se izgovarja na premajhno število zaposlenih veterinarskih inšpektorjev), kaj se dogaja – obstaja nešteto nepravilnosti. Eno izmed perečih vprašanj je tudi nadzor živali pri prevozih. Slovenija ima menda po zagotovilih VURS-a enega boljših nadzorov, a je to še zmeraj premalo, saj je težava predvsem pri pisanja kazni, ki so predvidene za kršitve, če pride do mučenja živali, in pa seveda prilagodljiv nadzor. Zdaj je aktualen tudi azil za divje živali – velika pomanjkljivost je na področju pravic rehabilitacije prostoživečih lovnih živali. Če najdeš na primer poškodovano srno, jo lahko pelješ v azil za divje živali, kjer ji smejo nuditi le prvo pomoč, saj jim je država prepovedala rehabilitacijo, in to je katastrofa. Zadnjič sem našla vrano in vse, kar so v azilu lahko storili, je bilo nudenje prve pomoči. Ostane samo še lovec, ker ljudje pa tudi ne smejo imeti divjih živali kar doma.

Kaj se je zgodilo z vrano?
Na žalost je umrla, nezani pes jo je razmrcvaril in pustil sredi travnika. Sicer sem ponudila, da bi prevzela vse stroške v zvezi z njenim zdravljenjem, ampak se je ptica preveč mučila, zato smo se odločili za evtanazijo.

Kaj pa vaša druga ljubezen, glasba. Ali poleg pop glasbe ustvarjate tudi kakšno drugo?
Redno imam tudi jazz koncerte in si v prihodnosti absolutno želim tudi plošče z jazz glasbo.

Potem je vaša prva ljubezen jazz?
Ne, glasba. Ne morem se bolj opredeliti, saj se tudi klasično izobražujem in si želim v prihodnosti morda tudi kakšen izlet v klasično glasbo, če bom seveda dosti pridna, saj je treba veliko delati. Zame je glasba dobra ali slaba – tako kot je rekel Louis Armstrong. Poskusila sem se že v veliko zvrsteh in pri glasbi je tako, ali jo čutiš ali pa ne.

Zakaj ste želeli vprašanja vnaprej, imate slabe izkušnje z mediji?
Nimam, ampak vprašanja sem hotela zato, ker me velikokrat sprašujejo o pravicah živali in tu si ne morem privoščiti, da bi prišlo do napake, saj v teh primerih posojam glas živalim.

Kaj menite o resničnostnem šovu Kmetija?
Ni vredno komentarja.

Na glasbeni sceni se pojavljate redko ...
Na glasbeni sceni sem prisotna nenehno, saj veliko sodelujem z različnimi glasbeniki, snemam, nastopam, končala sem glasbeno univerzo in podobno. Nisem pa veliko prisotna na medijski sceni.

Torej je medijska promocija nujno zlo?
Ja, velikokrat. Srečna sem, da sem se uspela oddaljiti od rumenih tračev. Sicer imam zelo rada intervjuje, nujno zlo pa je voziti se okrog po Sloveniji in snemati videospote (težko namreč ponavljam stvari), hitro mi postane dolgčas.

Sodelovali ste z Laibach.
Povabili so me, še zdaj se spomnim, na novo leto, in takrat sem si rekla: "To je pa eno izmed najboljših novoletnih daril." Izkušnja na turneji je bila neverjetna, to mora doživeti vsak glasbenik.

Zakaj?
Ker se voziš z avtobusom in v njem spiš, vsak dan se zbudiš v novi državi, najmanj v novem mestu. Laibach so v tujini resnično cenjeni in kamorkoli smo prišli, vse je bilo tip-top, nič ni manjkalo. To je noro, en dan si v Franciji, drug dan si na Portugalskem, mislila sem, da sem bolj zapečkarski tip, ampak to je v meni prebudilo nomada. Srčno si želim, da bi šla še kdaj recimo za pol leta potovat po svetu, bilo je res noro.

Vam je filozofija Laibachov blizu?
Ne vem, kakšna je njihova filozofija, ker si jo mediji različno interpretirajo. Poznam jih izza medijev in zelo všeč so mi kot posamezniki. Delimo si strast do življenja, oboji smo nekako družbeno angažirani. Mediji si pač ustvarijo neko sliko, Laibach pa so toliko odprti, da to pustijo.

Izdali boste nov album …
Izšel bo v začetku septembra z naslovom Reanimacija. Avtorji so večinoma ostali enaki, zamenjala pa se je produkcijska ekipa – to ploščo delam z RDYODJ's in moram reči, da sem zelo navdušena nad tem sodelovanjem. Je pa že izšel prvi singel z naslovom Drugače ne znam, ki napoveduje album.

Gre kakšen komad posebej v uho?
Vedno, ko delaš kakšen komad, se ti zdi dober, normalno, drugače ga ne delaš, potem pa vsaj jaz dobim kritično razdaljo. Smo že skoraj na koncu, manjkata le še miks in friziranje in nisem več blazno vzhičena, zdaj gre namreč zares.

Kaj pa pravijo drugi?
Presenečeni so bili, da je album tako pozitiven. Rekli so, da bo album zelo dober. Iz njihovih ust v božja ušesa.