Član legendarnih The Ramones bo v petek, 27. junija, nastopil na festivalu Njoki v Ajdovščini. Z nami se je pogovarjal o drogah, alkoholu, punku in Simpsonovih.
Vsi smo zahajali v isti klub, slavni newyorški alter klub CBGBs. Lahko bi rekel, da smo bili najprej pivski prijatelji (smeh). Dee Dee Ramone je prišel do mene in me vprašal, ali bi se rad pridružil bendu, ker se je njihov bobnar hotel osredotočiti na produciranje. Tako da sem se seveda pridružil Ramonesom! Kdo pa bi zavrnil takšno ponudbo?!
Leta 1983 pa so vas prosili, ali lahko to isto skupino zapustite zaradi vaših domnevnih težav z alkoholom ...
Ja, pet let sem igral zanje, potem pa so mi rekli, naj se poberem (smeh). Skoraj štiri leta sem bil odsoten in nato sem se leta 1987 skupini spet pridružil in spet ostal skoraj deset let – se pravi, da sem bil njihov "polnopravni" član okoli petnajst let.
Kot član Ramonesov ste se pojavili tudi v kultni risanki Simpsonovi. Kakšna je bila ta izkušnja? Punkerji v risanki?
Posnet so nas prišli v naš studio. Vse, kar sem moral povedati jaz, je bilo "Kaj pa vem – mislim, da smo jim bili všeč" in to sem moral ponoviti kakšnih desetkrat zaradi mojega brooklynskega naglasa. Da bi nas razumela vsa Amerika, smo morali besedilo ponavljati tako dolgo, dokler ni bilo zadovoljivo za producente serije (smeh).
Prejeli ste tudi nagrado za življenjske dosežke na MTV Music Awards, v roke pa vam jo je izročil sam Bono. Kako pa gresta skupaj MTV in punk rock?
Bono je dober človek. Sicer pa je šlo samo za še eno nagrado – občutek je bil dober, saj smo bili veseli, da nas ceni tudi širše občinstvo, in tako je naša glasba dosegla še več ljudi. Sicer te nagrade nismo pričakovali, ampak ko so nam jo ponudili, se je nismo branili.
Potem pa so vas seveda tudi sprejeli v Rock and Roll Hall of Fame. Je bilo to največje priznanje, ki ste ga lahko dobili za svoje delo?
Za to nagrado pa smo bili zelo hvaležni, ker smo bili prvi punk bend, ki je bil sprejet v "alejo slavnih". Bili smo počaščeni, da smo v družbi Jerryja Leeja Lewisa, Elvisa Presleyja, Beatlov, Kinksov in Rolling Stonesov. To so bili vendarle idoli naših najstniških let in zdaj smo bili tam tudi mi.
Ko enkrat dobiš takšno glasbeno nagrado, kaj glasbeniku potem sploh še preostane? Je še kaj za dokazati?
Prav nič (smeh).
Torej gre od tam naprej samo še za užitek in zabavo?
Tako je. Zdaj igram, ker se resnično zabavam, in pesmi, ki smo jih napisali, so predobre, da se ne bi igrale v živo. Ramonesi so se upokojiili leta 1996, zdaj pa vidim, da je tam zunaj spet neka nova generacija, ki nas hoče slišati igrati v živo – in zato sem tu!
Kako pa se razlikuje koncertiranje danes in pred 25 leti? Je še vedno toliko drog in alkohola?
Jaz osebno nikoli nisem pil, ko sem bil na odru. Tudi Dee Dee se nikoli ni drogiral pred nastopom. To smo počeli po koncertu (smeh). Danes pa nimam več potrebe po tem, ker me nič več ne sili v to smer – ni nobene skušnjave. Procedura pa je ostala enaka – letalo, hotel, intervjuji, tonska vaja, bend in vse, kar spada zraven. Edino, kar se je spremenilo, je to, da zjutraj nimam več mačka (smeh)!
Slovenijo ste obiskali že prej. Imate kakšne posebne spomine?
Spomnim se, da je bilo občinstvo v osemdesetih zelo presenečeno, da smo sploh prišli – zaradi režima v nekdanji Jugoslaviji.
Kaj pa bomo lahko na koncertu slišali z vašim novim bendom?
Pesmi skupine Ramones! Ljudje hočejo, da to igramo, in to jim bomo tudi dali.
Vam lahko tudi slovenski punk bendi pošljejo svoje posnetke? Bi jih predvajali, če bi vam bili všeč?
Seveda! Jezik sploh ni ovira. Na moji spletni strani najdete vse potrebne informacije – Marky Ramone, Serious Satellite Radio.
Koliko časa boste po vašem to še lahko počeli?
Dokler mi bo telo to dopustilo (smeh)! Možgani hočejo to početi ne glede na vse, ampak ko enkrat telo reče "bilo je zabavno, ampak je čas, da nehaš", potem je to konec.
Imate tudi svojo lastno radijsko oddajo. Lahko priporočite kakšen dober nov bend?
Obstaja kar nekaj dobrih novih bendov v punk vodah. Všeč so mi The Gallows, ki prihajajo iz Velike Britanije. V ZDA pa imamo Useless ID, The River Boat in še bi lahko našteval.
Živite bolj kot punker ali bolj kot rock zvezda?
Živim tako kot vsak človek – jem, spim in diham zrak. Ne bi rad posploševal ali predalčkal. Imam svojo hišo, svoj avto in svoje kolo. Nimam pa svojega zasebnega letala ali limuzine, ker takšne stvari zavračam.
