Visok jubilej za Makarovičevo in Jovanovića

Režiser in dramatik Dušan Jovanović je bil soustanovitelj neinstitucionalne gledališke scene v obliki Gledališča Pupilije Ferkeverk in eksperimentalnega gledališča Glej. Njegove dramske tekste iz 70. let Znamke, nakar še Emilija, Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka, Žrtve mode bum-bum določata groteska in absurd, medtem ko je v dramah Osvoboditev Skopja, Karamazovi in Zid-jezero iskal nove postopke pri prodiranju v bistvo konfliktov. Za svoje dramsko in režijsko delo je bil večkrat nagrajen, širšemu občinstvu pa je Jovanović poznan tudi po svojem kolumnističnem pisanju. V njem in v esejih večinoma prepleta gledališče in družbeno realnost ter ugotavlja, da so meje med obema pogosto zelo tanke.

Svetlana Makarovič je pesnica, pisateljica in šansonjerka. Skoraj vedno jo spremlja sintagma "prva dama slovenske poezije". Makarovičeva v svoji poeziji pogosto tematizira zlo in pri tem oživlja slogovne in doživljajske prvine iz ljudskega mitskega sveta ter ustvarja baladno ozračje. Med najbolj znanimi so zbirke Somrak, Pelin žena, Vojskin čas in Tisti čas. Izšla je tudi v svilo odeta zbirka pesmi Samost, ki je bila, tudi zaradi cene, dostopna le nekaterim. Makarovičeva je pred leti zavestno nehala pisati poezijo, še vedno pa piše pravljice. Tudi te so, večkrat poudarja, lahko velika umetnost, vsekakor pa ne smejo biti pisane izključno za otroke. Med njene najbolj priljubljene spadajo Kosovirja na leteči žici, Pekarna Mišmaš in Sapramiška. Leta 2008 so pri založbi Miš, s katero je Makarovičeva sodelovala do nedavnega, izdali Svetlanine pravljice z ilustracijami Alenke Sottler. Antologija pravljic je na voljo za 200 evrov, za bibliofilsko izdajo s 100 oštevilčenimi izvodi pa je treba odšteti 1000 evrov.

Makarovičeva, ki je leta 2000 zavrnila veliko Prešernovo nagrado, s svojimi mnenji o "Slovenceljnih" kot pritlehnih predstavnikih slovenske države vedno razburi javnost. Pogosto se postavi na stran tistih, ki so v manjšini, pa naj bodo to Romi, homoseksualci, kadilci ali, nenazadnje, nekateri umetniki. Eden od pesničinih najbolj značilnih verzov gre takole: "Dva nista dvakrat po en sam. Dva nista več. Sta dvakrat manj."

Jubileji kulturnikov
80-letnico bo obeležil Žarko Petan, pet let več pa Ivan Minatti, Alojz Rebula in Ada Škerl. 50-letnico bosta praznovala Feri Lainšček in Primož Suhodolčan, v klub 60-letnikov bodo med drugimi stopili tudi Miha Avanzo, Ivo Frbežar, Ivan Sivec, Miroslav Slana Miros in Marjan Strojan. Sedemdeseti rojstni dan bodo poleg Makarovičeve in Jovanovića praznovali še Marjan Tomšič, Lev Detela in Gustav Januš, med 90-letnike pa se bosta vpisala France Filipčič in Mimi Malenšek.