V butiku sem stopila k lepi moški srajci, si jo pričela ogledovati in zgrožena ugotovila, da je že v rokah nekega kupca. Ta je z njo odšel v kabino in jaz za njim …
Nakazal mi je, naj stopim k njemu in ocenim, kako mu stoji. Seveda ne srajca, pač pa nekaj povsem
drugega. To so bile sicer moje dolgoletne sanje, a kljub temu nisem mogla kar tako skočiti v njegov
objem. Srajco je odložil na sedež in me vprašal, ali sem za nekaj norega. Kar zmrazilo me je ob
misli na to, da bi povsem nepričakovano seksala z neznancem na javnem mestu. Sprva sem ga seveda
vprašala, ali je zmešan, in želela oditi, a nekaj globoko v meni je želelo ostati v tisti majceni
kabini za preoblačenje.
|
Iz sekunde v sekundo sem menjala razpoloženje od povsem panične ter zadržane ženske pa do vroče pohotnice, ki bi se dala dol prav povsod. Očitno me je imel dovolj in mi dejal, naj se odločim, saj ne misli biti noter ves dan. Še enkrat me je ujelo vprašanje, kaj naj storim, a si treznega odgovora nisem želela, saj bi potem odšla iz trgovine strahovito vzburjena in nepotešena.
Končno sem se umirila in pustila, da mi je z rokami lezel pod krilo, me otipaval in poljubljal po vratu. Postala sem še bolj potrebna in se mu nastavljala, kot bi to planirala že ves teden, on pa je navdušen nad mojo privolitvijo slačil moje hlačke. Seveda v tesni kabini ni bilo prostora za preveč manevriranja, zato sva morala sprejeti kar nekaj kompromisov in storila sem celo nekaj, česar ne bi doma nikoli. Že to, da sem sploh kaj počela z neznancem, je bilo nekaj neverjetnega, da pa bi mu nastavljala svojo rit, pa …
Bilo je prijetno kot še nikoli in adrenalin, ki sem ga občutila v prvih trenutkih, je bil nekaj neponovljivega. Celo pri skoku z elastiko z mostu ga nisem občutila v takšni količini. Neznanec me je nabijal od zadaj, pred tankimi vrati so se sprehajali ljudje, jaz pa sem na drugi strani odprtih ust komajda zadrževala glas. Njegove roke so me grabile za prsi, čutila sem, kako mi je odneslo gumb z obleke, in ga s pogledom pospremila na tla, od koder se je nato zakotalil pod vrati kabine nekam v trgovino.
"Vse v redu?" se je zaslišalo od zunaj. Ena izmed prodajalk je očitno opazila kotaleči se gumb in pomislila, da je z njihovega oblačila. Nato se je oglasil pohotnež za menoj in skrival zadihanost, medtem ko je odgovarjal, da je vse v najlepšem redu.
Poslušala sem, ali je odšla, on pa ni čakal, ampak je takoj pritisnil svojega korenjaka nazaj na toplo.
Želela sem ga zadržati, a je bilo to žal nemogoče. Na koncu sem vsa zmedena prihajala iz kabine in s pogledom, uperjenim v tla, krenila iz trgovine. Želela sem si čim dlje od tam in se nikoli več vrniti.
Kar pa se moje izkušnje tiče … ne morem reči, da mi je žal, saj si vsakdo pri sebi želi kdaj pa kdaj uresničiti svoje skrite želje, pa čeprav so te še tako nenavadne in skrajne.