Z manj zavržene hrane do 750 tisočakov

V Evropski uniji po ocenah zavržemo okoli tretjino vse pridelane hrane. Slovenca Tomaž Pangršič in Tomaž Hren sta zato pripravila preprosto tehnološko rešitev, ki omogoča načrtovanje porabe in s tem zmanjša količino hrane, ki konča med odpadki. Rešitev temelji na preprostem programu, ki teče na tabličnem računalniku, ki se ga namesti ob blagajni v menzi. Tablica prikazuje jedilnik za naslednji dan, obiskovalec pa na njem izbere, kaj želi prihodnji dan jesti. Na ta način dobi glavni kuhar točne informacije, koliko katerih obrokov bo potrebno pripraviti, s tem pa se zmanjša količina neporabljene hrane.

Kot pojasnjuje Pangršič, sicer strokovnjak za logistiko, se majhni prihranki na ravni posamezne menze prevedejo v precej večje številke na ravni celotne države. V Sloveniji namreč obratuje najmanj 1000 javnih menz - če v eni prihranimo le en kilogram hrane na dan, kar je po njegovih besedah zelo konzervativna ocena, to znese 250 ton hrane na leto oz. preračunano okoli 750.000 evrov prihranka.

Poleg finančni prihrankov pa ima orodje tudi pomembno vlogo pri osveščanju posameznikov. "S tem, ko ljudi povabimo k sodelovanju, dosežemo spreminjanje navad. Prihodnost je namreč precej nepredvidljiva, predvsem kar se tiče hrane, zato bomo morali razmišljati bolj racionalno o tem, kako bomo hrano pridelovali in porabljali," je dejal za STA.

Rešitev so preizkusili v menzi na Institutu Jožef Stefan (IJS), kjer so rezultati po Pangršičevih besedah zelo obetavni. Idejo so že posredovali različnim organizacijam. Zaenkrat so se odzvali v kabinetu evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, sredi maja pa bo sledilo tudi srečanje v kabinetu predsednika vlade glede vpeljave rešitve v celotni javni sektor, je dejal Pangršič, ki rešitev državi ponuja brezplačno.

Na pomisleke glede učinkovitosti predlaganega sistema - podobne rešitve so namreč v preteklosti že poskušale uvesti menze nekaterih večjih slovenskih podjetij - Pangršič odgovarja, da je poglaviten cilj projekta ravno v krepitvi zavedanja in spodbujanja družbene odgovornosti. Ob tem priznava, da brez odgovornega sodelovanja obiskovalcev menze rešitev namreč ne bo delovala. "Gre za vprašanje vzgoje, odnosa in zavedanja," še dodaja.