Zakaj so se Indijci obmetavali z barvami?

Hindujci, ki se jim pridružujejo tudi tisti v Pakistanu in Nepalu, se med holijem, ki ga določi polna luna, dobesedno obmetavajo z barvami. Prvi dan festivala zvečer zakurijo kresove in tako simbolično zažgejo demonko Holiko, drugi dan pa se začne velika zabava. Veseljaki ves dan mečejo v zrak in drug v drugega barve v prahu in (obarvano) vodo! Holi naznani prihod pomladi in ima na neki način "zdravilen namen" – pomlad v deželo prinaša drugačno vreme in pogostejši so prehladi ter virusna mrzlica. In ravno metanje barvil v prahu naj bi Indijce naredilo odpornejše, saj so bila barvila tradicionalno narejena iz rastlin, ki cvetijo v tem času in jim ajurveda pripisuje zdravilne lastnosti.

Naravna barvila so do danes skoraj povsem zamenjala industrijska in že pred leti so okoljske organizacije opozorile, da nekatera barvila vsebujejo strupene in človeškemu organizmu lahko zelo škodljive snovi. Indijce so zato pozvali, naj se vrnejo k tradiciji in spet začnejo uporabljati zdravju prijazna naravna barvila. Za okoljevarstvenike je problematično tudi kurjenje kresov, saj so v Indiji že zdavnaj posekali večino gozdov. Zato naj bi na prvi večer holija raje pokurili smeti in druge odpadke.

Ples, petje in barve!
Holi praznujejo skoraj po vsej Indiji, a veseljačenje se v posameznih delih dežele vseeno razlikuje. Ponekod se oblečejo v belo, da so sledi barv še bolj vidne. V Bengaliji se dekleta odenejo v rumene sarije ter med plesom in petjem mečejo barvila. Vnaprej se pripravljajo tudi tradicionalne poslastice, ki jih ponudijo obiskovalcem –  obiski so med holijem zapovedani. V zraku so "bratstvo, enotnost in dobra volja", podarja se cvetje, pije se opojni bhang ... Tiste najhujše vročine še ni ... Kaj več bi si sploh še lahko želeli? Prav povsod pa se hindujci zberejo na ulicah in trgih ter se brezskrbno obmetavajo z rumeno, rdečo, oranžno, vijolično, modro ...