Poleg tega da lahko to povzroči zdravstvene in psihične težave, zasmehovanje in družbena izolacija vplivata tudi na šolski uspeh in na nagnjenost k deviantnim oblikam obnašanja. Osnovna človeška potreba je, da je sprejet in ljubljen od drugih, otroci današnjega časa pa so pogosto drug drugemu tujci. Ne razumejo osnovnih pravil delovanja v družbi, njihove napake pa so največkrat nenamerne. Otroci, ki se soočajo s težavami v medsebojnih odnosih, imajo problem najmanj z enim od naslednjih treh področij komunikacije:
- v opažanju neverbalnih znakov
- v razumevanju njihovega pomena
- v iskanju rešitev pri odpravljanju konfliktov
Otrok na primer pri drugih sploh ne opazi mrkih pogledov nestrpnosti ali ne razume, kaj pomeni nestrpno tapkanje z nogo, ali pa ima težavo uskladiti svoje želje z željami prijateljev.
Kako pomagati?
Ko ima otrok dlje časa težave s socializacijo, se ujame v začaran krog. Medtem ko nima veliko priložnosti osvajati socialne veščine, jih popularni otroci sočasno izpopolnjujejo. Dovolj pa je že prijatelj ali dva, da bi otrok ''vadil'' ustrezno komunikacijo. Prav tako mu lahko pomagajo starši, učitelji in drugi zanj pomembni odrasli. Starši bi morali socialne veščine učiti z isto dinamiko kot recimo vzdrževanje higiene.
Nekateri strokovnjaki predlagajo staršem pet korakov, s katerimi lahko pomagajo otroku po incidentu z vrstniki.
- Otroka vprašajte, kaj se je zgodilo in jih poslušajte brez obsojanja.
- Spodbudite otroka, da sam identificira svojo napako. Pogosto otroci sami vedo, da so nekoga razjezili, ne razumejo pa, kakšna je bila pri tem njihova vloga.
- Pomagajte otroku identificirati znake, ki so jih spregledali, ali napako, ki so jo napravili, z vprašanji, kot so: ''Kako bi se ti počutil, če bi Ema vzela žogo?''. Namesto besed "moral bi" ponudite otroku alternativno rešitev z "lahko bi" oziroma nasvet: "Lahko bi povabil Emo, da se ti pridruži, ali pa ji reci, da ji boš dal žogo, ko bo na vrsti."
- Ustvarite podoben scenarij, v katerem boste dali otroku možnost drugačne reakcije, pa čeprav le v domišljiji. Na primer: "Če se igraš z avtomobilčkom, Jan pa ga želi vzeti, kaj bi naredil?"
- Na koncu dajte otroku družbeno nalogo, da bo vadil novo veščino. Na primer: "Zdaj ko si se naučil, kako pomembno je deliti igračke z drugimi, želim, da jutri nekaj deliš s prijatelji in mi potem poveš, kako je bilo."
Nestrukturirana igra med otroki brez nadzora in vodenja odraslih je čas, ko eksperimentirajo z odnosi, ki jih bodo imeli kot odrasli, zato jim je pri osvajanju socialnih veščin treba pomagati.
