So plošče, ki so rezultat nekega časa. Prva plošča pankrtov je rezultat nekega dolgčasa, v katerem se je rodila generacija slovenskega in jugoslovanskega punka.
Sredi 70-tih je v Ljubljani vladal totalni dolgčas. Manjkalo je kafičev, ki se niso zapirali ob
deseti uri zvečer. Manjkalo je prostorov, kamor se je človek lahko zatekel in zabaval. Manjkalo je
nekaj novega, saj se je Ljubljana utapljala v neskončni sivini, obstajala je samo bela in črna, ter
neskončna poletja.
|
Pankrti so bili izoblikovane osebnosti, ki so sceno ostre levice izkoristili za predstavljanje sebe. Vladimir Arsenijevič |
|
Prvi koncert legendarne skupine je bil daljnega leta 1977 na gimnaziji Moste. Vtis je bil pričakovan, saj so ljudje bolj opazovali in poslušali novo čudo od glasbe in energičnega, precej odbitega pevca. Punk je kmalu po tistem koncertu prepojil Ljubljano, združil mlade razgrajače in starejše hipije, rodil se je nov stil in način življenja – uporništvo.
|
Če ti državna založba ponudi možnost snemanja plošče ne moreš reči da si preveč levi. Dušan Velkavrh, odgovrni urednik ZKP RTV Ljubljana |
|
Pankrti so takrat dokazali, da se lahko poje o stvareh, ki so bile v takratni Jugoslaviji kritične. Plošča je izšla v Maksimarketu na kulturni praznik, zato je bila gneča nepopisna. "Naklada je bila 15 000 izvodov, vendar če bi znali fantje računati, bi ploščo z lahkoto prodali v 150 000 izvodih", pravi Igor Vidmar. "Če so bili Buldožerji prej, so bili Res Nuliusi potem", še dodaja.
Film, dolg 45 minut, vas popelje skozi vse to in še več. Če ste si naredili ogromen sendvič in imate radi glasbo, ki se je ustvarila v času komunizma, se usedite in uživajte v pripovedki o prvem punku na slovenskih tleh.
