Šefica povedala: za isto delo 800 evrov razlike v plači

Na spletni strani Reddit Slovenija se je razvila vroča razprava o tem, ali je dovoljeno na delovnem mestu govoriti o plačah, kako to vpliva na delovno klimo, odnose s sodelavci in ali je to morda pri nas v navzkrižju s kakšnimi zakonom in morda celo kaznivo. 

Iz objavljenih komentarjev je razvidno, da imamo Slovenci različne izkušnje glede tega, kakšen je odnos do plač v službi in koliko se govori o tem. Nekateri so presenečeni, da to ni javno, spet drugi so zagovorniki tega, da naj bi plača ostala zasebna. 

Enega od uporabnikov je presenetila zadržanost sodelavcev do deljenja podatkov o višini plač: "V novi službi neradi govorijo o svojih plačah, v stari službi pa smo vsi vedeli, kdo ima koliko. Svojo plačo sem samo jaz razkril. Baje je v novi službi celo policy, da se ne smemo pogovarjati o tem. Jaz dvomim, da je to res prepovedano."

Nekateri imajo izkušnje s tem, da je plača v pogodbi opredeljena kot zaupna: "Znanec ima v pogodbi klavzulo, ki določa podatek o višini plače kot zaupen, in kot takega ga ne sme razkriti nikomur, razen svojemu nadrejenemu/financam (ki itak že vedo)."

"Skrivanje plač je toksično, izkoriščevalsko, prikriva zaposlovanje po vezah"

Številni uporabniki so mnenja, da bi morali biti podatki o višinah plač vseh zaposlenih javno dostopni, saj to vodi do boljših finančnih pogojev dela.

Oglasil se je uporabnik, ki v skrivanju plač vidi veliko slabost: "Meni se zdi to prikrivanje plač toksično, ker ustvarja negotovost in špekulacije med zaposlenimi. Namesto odprtega in iskrenega dialoga okoli plač pride do govoric o prilizovanju, pristranskosti, zavisti itd. V našem podjetju so očitno vsi zelo zadržani okoli razkrivanja svoje plače, zelo čez palec imam približno idejo le za dva sodelavca (od 130), pa še ta dva sta na nesorodnih položajih."

Shutterstock

Pisal je tudi komentator, ki je presenečen, da bi bil pogovor o plačah lahko prepovedan: "Po pravici povedano, sem bil šokiran, da je to sploh dovoljeno. Jaz bi rad videl zakon, ki bo take klavzule prepovedal, saj bi z medsebojnim pogovorom o plačah delavci lažje dobili občutek, kako je njihovo delo ovrednoteno in bi delodajalci imeli manj priložnosti za izkoriščanje."

Uporabnica pa deli primer pozitivne prakse v podjetju, v katerem je zaposlena: "V enih firmah je to "prepovedano", ker niso vsi na isti poziciji isto plačani. Pri nas, če imaš evidenco, da ima nekdo višjo plačo za isto delo, si upravičen do iste."

"Če hočeš dramo v kolektivu, potem se le pogumno pogovarjajte o plačah"

Nekateri slovenski uporabniki, ki so delili svoje izkušnje o pogovoru o plačah v službi, pa so mnenja, da bi moral ta podatek ostati skrit in zaseben, saj lahko vodi do negativnih posledic, kot so spori med zaposlenimi, nezadovoljstvo, zamere in ljubosumje.
 
Nekdo je zapisal: "Če hočeš dramo v kolektivu, potem se le pogumno pogovarjajte o plačah. Preprečiti vam tega ne morejo, ampak pogovori o tem ne bodo pripeljali do ničesar dobrega, razen če imate vsi enako. Enake pa ne morete imeti, ker so med vami velike razlike v sposobnostih, če ne drugje, pa v pogajalskih. Ja, dobili boste par EUR več, ampak odnosi bodo pa slabi in to med vami delavci, ker med vodstvom in vami itak ni za pričakovat toplih odnosov."

Strinja se tudi komentator, ki je objavil: "Pri nas ni prepovedano, ampak vseeno o tem ne govorimo. Nekateri so hitro užaljeni oz. menijo, da si zaslužijo več, ko slišijo, koliko dobi kdo drug. Potem pa pride do nezadovoljstva oz. pritoževanja, zakaj ima nekdo, ki naredi manj, enako, pa kdo si koliko zasluži ..."

Šef mu je grozil in se hvalil, koliko ima na TRR

Oglasilo se je nekaj uporabnikov, ki so delili svoje izkušnje o tem, kakšne razlike v plačah so v podjetjih, kjer delajo. 

Profimedia

Svojo izkušnjo je podelil uporabnik, ki mu je nadrejena zaupala šokantno informacijo: "Mi je šefica enkrat povedala, da bi se mi med sabo verjetno pobili, če bi vedeli za druge plače, ker so razlike za iste/podobne pozicije tudi do 800 evrov."

Drug uporabnik je zapisal, da mu je nadrejeni grozil, da mu bo plačo znižal, če bo razkril, da je dobil povišico: "Se spomnim, kako je bilo, ko sem delal v Sloveniji. Hotel sem dati odpoved, ker sem bil mnenja, da si zaslužim višjo plačo. Plačo so mi potem zvišali, ampak mi je direktor obljubil, da mi jo takoj zniža, če se razve, da so mi jo zvišali."

Oglasil se je še en komentator, ki je objavil izkušnjo s hvalisanjem direktorjevega sina o tem, koliko ima na računu: "Od direktorja sin je prišel delat k nam in je kazal, da ima pri 22 letih 80 jurjev na TRR, ker ati vse plača, in da ima osnovno plačo večjo od vseh ljudi, ki so zaposleni na firmi že 10 let. Prišlo je do hudega trenja med zaposlenimi."

"Moja plača – moja stvar"

Oglasilo se je nekaj slovenskih uporabnikov, ki razkrivanje plače razumejo kot vdiranje v zasebnost in bi na vprašanja sodelavcev o tem odgovorili dvomljivo ali zelo direktno povedali, da jih to ne briga.

Uporabnik je zapisal: "Moja plača je moja stvar in se ne tiče nikogar drugega kot samo mene. Če bi me kdo v službi vprašal po znesku, ki ga imam, bi bil najprej zelo začuden, potem bi mu pa povedal, naj se briga zase."

Svoje mnenje je zapisal še en komentator, ki svoje plače nikakor ne bi želel razkriti: "Zame, osebno, je plača (oseben) podatek, ki ga vedo samo naj-najbližji ljudje. Če kdo tretji zahteva ta podatek od mene, mu odgovorim v terminih "lahko bi blo več", "zame dovolj", ipd. Če kdo želi cifro, mu povem, naj se briga zase :)"

Je skrivanje plače protizakonito? 

Z vprašanjem o tem, ali je plača  v zasebnem sektorju lahko poslovna skrivnost, smo se obrnili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDZS). "Zakon o poslovni skrivnosti – ZPosS  v 2. členu določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije. Zato, da je neka informacija poslovna skrivnost, mora biti skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; mora imeti tržno vrednost; imetnik poslovne skrivnosti pa je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Pri čemer se domneva, da je zadnji pogoj izpolnjen, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe. Za poslovno skrivnost se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev."

Profimedia

Na MDDZS še pojasnjujejo, da je delavec zavezan temu, da spoštuje dogovor o poslovnih skrivnosti delodajalca: "Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 v 38. členu določa, da delavec ne sme izkoriščati za svojo osebno uporabo ali izdati tretji osebi delodajalčevih poslovnih skrivnosti, ki jih kot take določi delodajalec, in ki so bile delavcu zaupane ali s katerimi je bil seznanjen na drug način." 

"Za poslovno skrivnost se štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z ZPosS. Delavec je odgovoren za kršitev, če je vedel ali bi moral vedeti za tak značaj informacij" – dodajajo na MDDZS.

Ali lahko delavec, ki govori o plači, izgubi službo?

Na MDDZS odgovarjajo, da delavec lahko za kršitev disciplinsko ali odškodninsko odgovarja, obenem pa ga lahko odpustijo. "Varovanje poslovne skrivnosti je ena od posebnih oblik prepovedi škodljivega ravnanja, zato ZDR-1 prepoveduje tako zlorabo kot izdajo poslovne skrivnosti. V primeru kršitev določb varovanja poslovne skrivnosti lahko delavec za kršitev disciplinsko ali odškodninsko odgovarja, delodajalec pa mu lahko redno ali izredno odpove pogodbo o zaposlitvi," so nam zaupali v Službi za odnose z javnostmi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V Službi za odnose z javnostmi MDDZS obenem poudarjajo, da ZPosS določa, da je pridobitev poslovne skrivnosti zakonita, če se poslovna skrivnost pridobi z uresničevanjem pravice delavcev ali predstavnikov delavcev do obveščenosti in posvetovanja v skladu z veljavnimi predpisi. Določba se povezuje z 10. členom ZDR-1, ki ureja pravico delavcev in sindikatov, da sodelujejo pri sprejemu splošnih aktov delodajalca in pri sklepanju podjetniške kolektivne pogodbe. Delavci imajo pravico prostega dostopa do splošnih aktov delodajalca, med njimi tudi do sistemizacije delovnih mest in različnih pravilnikov, ki določajo višino osnovnih plač ter dodatkov, ter do kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca. Splošni akti delodajalca morajo biti vedno na razpolago na dostopnem mestu, na katerem se lahko delavci brez nadzora seznanijo z njihovo vsebino.

Ali lahko delodajalec določi plačo kot poslovno skrivnost?

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujejo, da je v skladu z izpostavljeno zakonodajo načeloma delodajalec prost pri izbiri, katero informacijo bo določil za poslovno skrivnost. Kot poslovna skrivnost je tako lahko določena tudi plača delavca. A mora biti v skladu z zakonodajo in sodno prakso na tem področju to izrecno določeno z internimi akti delodajalca in pogodbo o zaposlitvi delavca. Pri čemer pa morajo biti izpolnjeni vsi predhodno navedeni pogoji po ZPosS in ZDR-1. Ob tem je treba poudariti, da mora imeti informacija, ki je opredeljena kot poslovna skrivnost, tržno vrednost oziroma njeno razkritje neposredno škoditi konkurenčnemu položaju podjetja. Za poslovno skrivnost pa se ne morejo določiti informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona (npr. diskriminacije določenih skupin delavcev) ali dobrih poslovnih običajev.

dezurni@styria-media.si