Včasih, ko so bili na voljo zgolj slovenski in nekaj tujih programov, smo ob večerih skrivaj čakali
tiste razvpite avstrijsko-švabske erotične zgodbe, v katerih se je dogajalo predvsem to, da so
moški trideset minut nadvse pohotno zalezovali kakšno voljno kmetico, v enaintrideseti minuti pa je
posuta s senom pokazala joško ali dve in potem je bilo na vrsti naslednje polurno zapeljevanje.
Človek je vedno verjel, da se bo zgodilo kaj več, tako napeto je bilo. Pa nikoli nič. A naslednjič
smo spet upali. Moški v teh 'mehkih' porničih so bili brkati bundes junaki z režečim zobovjem in
bolščečim pogledom pod motoristično čelado, ko so se v svoji babji jagi zaleteli v senik, v katerem
se je skrivala Gertud ali pa Verena.
Skratka, tipi, s katerimi se je bilo zlahka poistovetiti. Niso bili videti kakšni mišičasti
lepotci, bili so predvsem podobni srednjeevropskim turistom z Jadrana, ki so se na plažah mazali z
visokimi faktorji. Očitno so v svojih vlogah uživali in videti je bilo, da jih na koncu čakajo
neslutena doživetja. Zdelo se je, da dobro vedo, da se bo vse, kar se ne bo zgodilo pred kamero,
zgodilo potem, ko se bo ugasnila. Od nevidenega je potem moško občinstvo črpalo globoko
zakoreninjeno zavist. Ne, moški se niso sekirali zaradi dolžine svoje moškosti, saj igralec
običajno ni pokazal več od debele pozlačene verižice med dolgodlakimi prsmi. Ni bilo nelagodja pred
primerjanjem, ki ga moški občuti ob današnjih zvezdah resničnih pornofilmov.
|
|
|
Je puncam lažje? © iStockphoto
|
Če ne bi bilo lokalnih tabornikov, kjer je bila priljubljena zabava med fanti tako imenovani 'competition', človek ne bi vedel ničesar o povprečnih moških merah. Torej, šlo je za to, da so fantje priredili zabavo, in če je bila sreča, so bile tam tudi punce, če pa ne, je kakšen ravno prav okajen za mizo predlagal, da bi se šli 'kompetišn'. Kar je pomenilo, da so vsi odprli šlice in začeli masturbirati, zmagal pa je tisti, ki mu je prvemu prišlo. Če se zadeve nisi udeležil, je izpadlo precej morbidno, ko se je okoli tebe sedem tipov mučilo s trdo in napeto tekmo. Pravzaprav voajersko. Truditi se s kramljanjem v takih pogojih tudi ni imelo velikega smisla. Je pa človek lahko videl, ali je približno normalno razvit, če že ni zmagal.
Pa se vrnimo k pornozvezdam. Takšen moški mora prav gotovo izpolnjevati nekaj kriterijev. Biti mora primerno obdarjen, permanentno pohoten, skladno grajen in najbrž imeti svojevrstno osebnostno strukturo. Mislim, ne sme ga motiti prisotnost snemalne ekipe, kar bi se marsikomu gotovo zdelo težji del posla. Res je, da obstajajo posamezniki, ki jih prisotnost množice ob takšnih dejanjih podžiga, in takšni so v skladu z omenjenimi zahtevami potem najbrž idealni za vlogo. Kaj pa mi ostali? Kar se tiče tehnične izvedbe, bi se osebno podelal, kako bom izpadel, in mislim, da večina ostalih tudi. Biti plemenski bik pred kamerami zahteva celega človeka in ne razcepljeno osebnost. Kar se tiče moralnih dilem, prepadov in zadržkov … je lažje kot vpoklicani vojak oditi na bojno misijo v tujino? Je bolj moralno anonimno žaliti ljudi z imeni in priimki na spletnih forumih? Je bolj normalno posneti domači pornič in ga v navalu maščevanja obesiti na internet? Je bolj sprejemljivo klicati slavno žensko in jo vprašati, zakaj jo je mož pretepel? Je od vsega tega najbolj normalno javno uživati v seksu s silikonsko lepotico? O vsem tem se pri tabornikih nismo pogovarjali, ampak mislim, da bi večina izbrala pornič. Najbrž tisti avstrijski.