Dostopnost stanovanj v Ljubljani se je v enem samem letu močno poslabšala. Za nakup 70-kvadratnega stanovanja v slovenski prestolnici je danes potrebnih kar 11,7 povprečnih bruto letnih plač, kar je skoraj tri letne plače več kot lani, ugotavlja Deloitte Property Index 2025. Takšno poslabšanje Ljubljano uvršča med največje poražence evropskega nepremičninskega trga.
Cene v Ljubljani strmo navzgor
Kvadratni meter novogradnje v prestolnici danes stane okoli 5500 evrov, kar Ljubljano uvršča med dražja evropska mesta, ob bok Milanu. Za primerjavo: v Mariboru kvadratni meter novogradnje stane okoli 2980 evrov, v Celju približno 3000, v Beli krajini in Prekmurju pa med 1100 in 1140 evri. Ljubljana je tako skoraj petkrat dražja od najcenejših regij, plače pa tam niso niti približno petkrat višje.
Ključni problem Ljubljane so visoke cene ob hkratno počasni rasti plač. Cene nepremičnin so se v Ljubljani lani zvišale za več kot 12 odstotkov, medtem ko so se plače povečale zgolj za približno štiri. Razkorak se zato hitro povečuje.
Drage so tudi najemnine
Podobno neugoden je položaj tudi na najemniškem trgu. Povprečna mesečna najemnina v Ljubljani znaša 19,5 evra na kvadratni meter, kar pomeni približno 1365 evrov za 70-kvadratno stanovanje.
V Zagrebu mesečna najemnina na kvadratni meter znaša 14,7 evra, v Pragi 16,5. Ljubljana se torej uvršča pred Prago, Zagreb in Dunaj, a ostaja precej cenejša od Pariza, Dublina ali Luksemburga. Kljub temu je glede na povprečne dohodke pritisk na najemnike v Ljubljani med največjimi v regiji.
Kako živijo drugod po Evropi?
V Evropi se je v povprečju dostopnost stanovanj sicer prav tako poslabšala, a nikjer tako izrazito kot v Ljubljani. Cene stanovanj v Ljubljani so višje od cen v Zagrebu in Beogradu, stanovanja, cenejša kot v Ljubljani, pa lahko dobite celo na Dunaju.
Zagreb je z 8,1 zdrsnil na 7,5 letne plače, Beograd pa z 10,9 na 9,8. Razlika med Ljubljano in Zagrebom tako danes znaša že več kot štiri leta dela, medtem ko je bila še lani manjša od enega leta.
Na vrhu lestvice najdostopnejših mest sta italijanski Torino in danski Odense, kjer za 70 kvadratnih metrov zadostuje manj kot pet letnih plač. Italijan v Torinu lahko primerljivo stanovanje odplača v manj kot polovici časa, ki ga za to potrebuje Slovenec v Ljubljani.
Na nasprotnem koncu ostaja Amsterdam, kjer je za nakup potrebnih več kot 15 letnih plač. Slabo so se odrezale tudi Atene, kjer se je položaj poslabšal za dve točki. Praga je zabeležila padec za 1,5 točke, Budimpešta za eno točko.
Premalo novih stanovanj
Eden ključnih razlogov za takšen razvoj je pomanjkanje ponudbe. V Sloveniji smo lani zgradili le 5100 stanovanj, kar pomeni 2,42 stanovanja na tisoč prebivalcev. Gre za eno najnižjih številk v Evropi. Gradnja se je v primerjavi z letom pred tem zmanjšala za skoraj 10 odstotkov, kar je dodatno pritiskalo na rast cen. Cene so poskočile za 14 odstotkov, plače le za štiri, poroča portal Lider.
Medtem ko nekatere države že uvajajo konkretne ukrepe, Slovenija na tem področju zaostaja. Hrvaška je denimo uvedla povračilo DDV za mlade kupce stanovanj. Do letošnjega oktobra so tam odobrili več kot 10 milijonov evrov pomoči, povprečno skoraj 8000 evrov na upravičenca. V Ljubljani in Sloveniji primerljivih sistemskih ukrepov za mlade kupce trenutno ni.
Morda bodo situacijo na trgu spremenila priporočila evropskih komisarjev. Kot smo poročali, se bo Evropska unija prvič resneje lotila stanovanjske krize.
Evropska komisija pripravlja prvi celoviti načrt za cenovno dostopna stanovanja, ki naj bi državam članicam omogočil več manevrskega prostora pri ukrepanju. Med ključnimi predlogi so sproščanje javnih sredstev za gradnjo stanovanj ter spremembe pravil o državni pomoči, tudi za srednji razred. Pomemben del evropskega načrta je tudi regulacija kratkoročnih turističnih najemov, ki so v številnih mestih, podobno kot v Ljubljani, zmanjšali ponudbo dolgoročnih stanovanj in dvignili cene. Evropska komisija sicer ne napoveduje enotnih prepovedi, a državam in mestom želi dati več pravnih in finančnih vzvodov za ukrepanje.
Pa daj nehaj, celo življenje? 100000€ kredita 30 let, obrok 300€, kupiš nekje izven čefurlanda. Pa ne samo jamrat.
Ljudje. V Ljubljani ni prostorske stiske. Znotraj avtocestnega obroča so kmetije in travniki. Namembnost zemljišč določata država in občina in tej so odgovorni za nastalo situacijo. Kdor voli Goloba in Jankoviča in joka zaradi pomanjkanja stanovanj v Ljubljani, mora na… ...prikaži več zdravstveni pregled.
Ne razumem zakaj ne kopiramo dobrih praks. Torej vstanovimo stanovanjsko-pokojninske sklade, kjer se zbirajo sredstva podjetij in posameznikov, ki varčujejo za starost in jih sklad vlaga v najemna stanovanja z regulirano najemnino. Drzava in občine prispevajo zemljišč̣a, davčne spodbude in… ...prikaži več garancije, brez velikih neposrednih investicij iz proračuna. Objekti so standardizirani in prefabricirani. Del najemnine se steka v osebni pokojninski prihranek varčevalca...