Pod streho
1108 ogledov

Evropski trg sončnih elektrarn raste, Slovenija pa močno zaostaja

Sončna elektrarna pivka Tep d.o.o.
Najnovejši podatki EurObserverja, zbrani v poročilu o fotovoltaičnem trgu za leto 2018, kažejo, da smo Slovenci v vseh pogledih na tem področju pod povprečjem držav EU in eni redkih, ki smo lani beležili padec trga.

Povprečna priključna moč sončnih elektrarn na prebivalca EU je bila konec lanskega leta 224 W, v Sloveniji pa skoraj pol manj, natančneje, le 124 W na prebivalca, kar nas uvršča na 15. mesto med državami EU. Prepričljivo vodijo Nemci, ki so do zdaj priključili kar 547 W na prebivalca, sledijo jim Belgijci s 373 W in Italjani s 332 W. Nad povprečjem EU so še prebivalci Malte, Nizozemske in Grčije. 

Odločevalci, strokovnjaki, proizvajalci in analitiki optimistično opazujejo ponovno prebujanje trga sončnih elektrarn v EU, ki je v lanskem letu beležil skoraj 34-odstotno rast, največjo v Nemčiji, kjer se je priključena moč povečala za 81 odstotkov. Sončne elektrarne v Nemčiji tako predstavljajo že 40 odstotkov celotnega evropskega trga. 

In kje je na tem trgu Slovenija? Lani smo namesto rasti, ki so jo beležili v večini držav članic, zabeležili padec. Leta 2017 je bilo namreč priključenih za 13,8 MW novih moči sončnih elektrarn, lani pa zgolj 9,2 MW, s čimer smo se uvrstili šele na 19. mesto med 28 državami. Skupna priključena moč sončnih elektrarn pri nas, kot navaja poročilo EurObserverja, je 256 MW, ki proizvedejo 0,294 Twh elektrike, to je toliko, kot je v povprečju na leto porabi 73.500 gospodinjstev. Za primerjavo, v Nemčiji sončne elektrarne proizvedejo elektrike za 11,5 milijona gospodinjstev.

Zaradi uredbe o samooskrbi elektrike proizvedene iz obnovljivih virov energije, na splošno vlada prepričanje, da je trg sončnih elektrarn zaživel, vendar se ob tem spregleda dejstvo, da gre sicer za veliko število elektrarn, vendar je njihova moč izjemno majhna, saj je največja dovoljena zgolj 11 kWp. Takšna politika je sicer zelo spodbudna za male proizvajalce, torej za gospodinjstva, nikakor pa se z njo ne bomo približali na tem področju razvitejšim državam, ki spodbujajo predvsem naložbe v velike sončne elektrarne z močjo 1 MWp in več. 

Vendar pri tem ne gre s prstom kazati na državo in njeno politiko spodbujanja naložb v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije. Po zadnjem javnem pozivu za vstop v podporno shemo, ki se je zaključil februarja letos, je bilo za podpore investitorjem za proizvodnjo elektrike iz OVE na voljo 10 milijonov evrov, pri čemer so sončne elektrarne zgolj en segment. Referenčna cena, ki predstavlja zgornjo mejo cene elektrike proizvodne naprave, ki jo lahko ponudi investitor v prijavi projekta na javni poziv za vstop proizvodnih naprav v podporno shemo, je povsem konkurenčna referenčnim cenam v Nemčiji, Franciji ali na Nizozemskem. 

Poleg tega so tudi naložbe v sončne elektrarne nižje, saj je lansko jesen cena fotovoltaičnih panelov precej padla. Razlog za to je odločitev evropske komisije, da sprosti ovire, ki so od leta 2013 veljale za uvoz monokristalnih modulov s Kitajske. Samo na nemškem trgu je zaradi tega cena modula na kilovat v štirih mesecih padla z 48 na 42 evrov. Cene evropskih proizvajalcev so padle za več kot šest odstotkov in se ustalile pri nekaj več kot 40 evrih.

Morda se bodo spremembe na trgu fotovoltaike bolj izrazito poznale šele letos, kar napovedujejo tudi evropski analitiki. Slovenski investitorji in gospodinjstva bodo morda tudi zaradi padca cen modulov naložbe v sončne elektrarne prepoznali kot bolj donosne in se pogosteje odločale zanje, Slovenija pa bo počasi začela loviti bolj razvite evropske države na tem področju. Spodbudno bi bilo že to, da ponovno začnemo beležiti rast tega segmenta tudi pri nas.
 

Komentarjev 4
  • Avatar Leon
    Leon 07:45 21.maj 2019.

    Kaj pa veternice ? Po celotni EU izkoriščajo veterno energijo ,samo v Sloveniji živijo ptiči ,ki jih motijo ? To je vprašanje za EU poslance.

Sorodne novice