Slab zrak, nasičen z visokim odstotkom ogljikovega dioksida in presežno vlago, je značilnost vseh zaprtih prostorov, ki niso dovolj prezračeni. Nič drugače kot v hišah ni v stanovanjih predvsem v starejših večstanovanjskih hišah. Tudi v teh se stanovalci neredko pritožujejo, da se jim v najbolj izpostavljenih kotih in nad okni pojavi plesen. Tudi vlaga na šipah jim ni neznana. Še posebej je to izrazito, če so vgradili nova okna, ki tesnijo bistveno bolj, kot so stara.
Omejitve v blokih
Tako kot v hišah je tudi v stanovanjih rešitev za naštete težave prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote odpadnega zraka. Razlika je le ta, da so lastniki stanovanj v blokih pri odločitvi nekoliko bolj omejeni kot lastniki v hišah.
Omejujejo jih predvsem pravila, ki jih etažnim lastnikom nalaga stanovanjski zakon, posledično pa se tisti, ki bi želeli v svoja stanovanja vgraditi decentralni prezračevalni sistem, lahko soočeni z nasprotovanjem drugih lastnikov.
Etažni lastnik, ki bi želel v svoje stanovanje vgraditi decentralni prezračevalni sistem, tega ne sme narediti na lastno pest, pravijo v ljubljanskem podjetju SPL. "Običajno gre za preboj fasade, kar predstavlja poseg v skupne dele stavbe. Enako kot vgradnja klimatske naprave," pravijo.
Skladno s stanovanjsko zakonodajo mora etažni lastnik pred vgradnjo decentralnega prezračevalnega sistema pridobiti soglasje etažnih lastnikov, katerih lastniški deleži predstavljajo vsaj 50 odstotkov.
Prednosti individualne odločitve
Zakaj bi vgradili prav decentralni sistem, pri katerem so potrebni preboji fasade in zato tudi soglasje etažnih lastnikov? Ena od prednosti je ta, da se vsak posamezni etažni lastnik lahko odloči za vgradnjo, ne da bi čakal, da se bodo za takšno naložbo odločili tudi drugi. Kot rečeno, le soglasja mora zbrati. Poleg tega za decentralni sistem lahko pridobi subvencijo Eko sklada.
Lahko bi se sicer odločil za lokalni prezračevalni sistem, ki ga je možno v nekaterih primerih vgraditi tudi v okenski okvir, za kar soglasja ne potrebuje, vendar tak sistem ne omogoča rekuperacije toplote odpadnega zraka.
Še težje pa je v praksi etažne lastnike prepričati, da vgradijo centralni prezračevalni sistem, saj to pomeni večje posege in tudi pridobivanje soglasij oziroma strinjanja večine etažnih lastnikov, ki bodo v naložbi udeleženi tudi stroškovno.
Izkušnje ljubljanskega upravnika kažejo, da je skupno odločitve za naložbo, ne glede na to, za kakšen prezračevalni sistem gre, precej težko doseči.
V enem od blokov, katerega upravnik so, so pred leti etažni lastniki izvedli energijsko prenovo, v okviru katere so sprejeli tudi sklep za vgradnjo decentralnih prezračevalnih naprav v stanovanjih. Tudi zato, ker je ta ukrep pomenil višjo subvencijo Eko sklada. Zapletlo pa se je v fazi izvedbe. "Več lastnikov je zavrnilo poseg v svojem stanovanju, drugi se niso mogli dogovoriti o izbiri istega izvajalca ali dobavitelja naprave za celoten objekt. Na koncu so se lokalne prezračevalne naprave vgradile v skupne prostore, nekaj posameznikov pa jih je vgradilo tudi v stanovanja v lastni režiji," povedo v SPL.
Da je za vse etažne lastnike, ki si želijo zagotoviti bolj kakovostne pogoje bivanja, rešitev individualna vgradnja decentralnih prezračevalnih sistemov in predhodno pridobitje soglasja, potrjujejo tudi v mariborskem upravljavskem podjetju Atrium. "V praksi se za decentralne prezračevalne sisteme pogosteje odločajo posamezni etažni lastniki, predvsem zaradi lastnih potreb (vlaga, kakovost zraka ipd.)," pravijo.
Vloga upravnikov
Po drugi strani pa je po njihovih besedah "z vidika upravljanja in dolgoročne urejenosti stavbe vsekakor bolj smiselno, da se tovrstne rešitve obravnavajo celostno na ravni stavbe. Skupinska odločitev omogoča bolj enotne tehnične rešitve, manj posegov v skupne dele in praviloma tudi boljši nadzor nad izvedbo".
Čeprav so naklonjeni ukrepom za večjo energijsko učinkovitost, tudi skrbi za kakovost bivanja, ki jo prezračevalni sistemi prinesejo, pa v obeh podjetjih poudarjajo, da naloga upravnikov ni spodbujanje naložb v posameznih stanovanjih, temveč, kot pravijo v SPL "skrb za skupne dele stavbe".
"Naša naloga je predvsem informiranje etažnih lastnikov o postopkih, potrebnih soglasjih in morebitnih vplivih na skupne dele stavbe. Odločitev o investiciji pa je v domeni lastnikov," še dodajajo v Atriumu.
Subvencija 300 evrov na napravo
Za vgradnjo prezračevalnega sistema z vračanjem toplote odpadnega zraka lahko etažni lastniki dobijo subvencijo Eko sklada. Pomembno je, da izberejo sistem, ki ustreza zahtevam iz javnega poziva, kar pomeni, da mora prezračevalna naprava dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote vsaj 70 odstotkov. Pogoj je tudi, da so naprave za decentralno prezračevanje, ki izmenjujoče dovajajo in odvajajo zrak v in iz prostora, vgrajene v paru in med seboj sinhronizirane.
Za pridobitev subvencije pa so obvezna tudi soglasja etažnih lastnikov, katerih lastniški deleži predstavljajo več kot 50 odstotkov.
Višina subvencije je do 30 odstotkov priznanih stroškov, vendar ne več kot 300 evrov na prezračevalno napravo, namenjeno lokalnemu prezračevanju.
katarina.n.mal@styria-media.si
..."se mora strinjati pol bloka"????????? Novinarji, kdo vas učil slovenščino?????? Najbrž polovica ali 50 % etažnih lastnikov!!!!!!????? Bog se vas usmili, no!!!!!!!!
Plesen je hudo nevarna za zdravje.torej fuknjeni zakon te sili v nevarnost za resne posledice zdravja.samo v Sloveniji.še v najbolj zakotnih državah sveta imajo to bolje urejeno,brez bebaste birokracije.
Clanek je zgolj prikrito oglasevanje prezracevanja! Cez kaksen dan bo pa podobn clanek na temo IR panelov!!!