Največ subvencij so lani izplačali za naložbe v 13.318 toplotnih črpalk za ogrevanje, nekaj več kot 29,3 milijona evrov, povprečno izplačilo je bilo 2200 evrov.
Po višini izplačanih nepovratnih sredstev sledi nakup električnih vozil, in sicer približno 12 milijonov evrov, za postavitev sončnih elektrarn za samooskrbo z električno energijo pa so izplačali skoraj 11,3 milijona evrov.
Skoraj štiri milijone evrov so izplačali za naložbe v stavbno pohištvo, za izolacijo fasade 7,7 milijona, za ostalo izolacijo pa še dodatna skoraj dva milijona. Za vgradnjo prezračevanja z rekuporecijo so izplačali skoraj 3,4 milijona evrov, za celovito prenovo obstoječih stavb v standard sNES, ki vključuje več ukrepov hkrati, pa le nekaj več kot 260.000 evrov, v povprečju je posamezni vlagatelj dobil 37.000 evrov nepovratnih sredstev. Kar priča o tem, da se občani bistveno več odločajo za izvedbo posameznih ukrepov, kot za celovite prenove.
Občanom so izplačali 60 milijonov evrov
Na podlagi preteklih in novih razpisov 2024 je Eko sklad lani skupaj prejel 19.934 novih vlog in izdal 32.063 odločb, za skupaj 108,5 milijona evrov. Izplačali pa so skoraj 93,7 milijona evrov subvencij, od tega več kot 60 milijonov evrov občanom.
Občani so na Eko sklad poslali daleč največ vlog. Lani sta bila odprta dva razpisa za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. V okviru starejšega poziva iz leta 2022 so lani prejeli 7627 vlog in izdali več kot 13.500 odločb ter izplačali skoraj 41,5 milijnoa evrov subvencij. Na še vedno veljavni poziv iz leta 2024 pa so prejeli 8206 vlog in izplačali skoraj šest milijonov evrov.
Za energetsko revna gospodinjstva 1,4 milijona evrov
Subvencije so izplačevali tudi v okviru programa ZER, ki naslavlja energetsko revščino. Do konca 2024 so izplačali 143 ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih sredstev, od tega je bil najpogosteje izveden ukrep vgradnja energijsko učinkovitih oken in/ali vhodnih vrat (46), sledijo izvedba toplotne izolacije strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru (31), toplotna izolacija fasade (29), vgradnja lokalnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (27), zamenjava stare kurilne naprave z novo na lesno biomaso (6), vgradnja sistema za pripravo tople - sanitarne vode (2) ter toplotna izolacija tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom/kletjo in zunanje stene ogrevanih prostorov proti terenu (2). Skupna vrednost za navedene ukrepe je bila skoraj 1,4 milijona evrov.
Eko sklad je lani objavil nov Javni poziv ZER 2024 v višini 19,8 milijona evrov, na katerega so prejeli 577 vlog. Kot navajajo v poročilu so, zaradi zahtevnosti obravnave vlog (preverjanje formalne in vsebinske popolnosti vlog, napotitev energetskih svetovalcev na predhodni ogled stavbe z namenom preverjanja izpolnjevanja pogojev javnega poziva ter ugotovitve prednostnega vrstnega reda ukrepov glede na stanje stavbe), izdali le 38 odločb o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude, ni pa bilo izvedenega nobenega ukrepa. Ti naj bi bili izvedeni letos.
Vse izvedene naložbe (ne le naložbe občanov), za katere so bila v letu 2024 izplačana nepovratna sredstva, prispevajo k manjši rabi energije za več kot 516 GWh letno in s tem k zmanjšanju emisij CO2 za skoraj 195.474 ton letno, so izračunali.
Večino kreditov odobrijo občanom
Veliko pozornost pa na skladu namenjajo tudi kreditiranju okoljskih naložb, lani so tako odobrili 70,9 milijona evrov ugodnih kreditov, od kar 95 odstotkov občanom.
Zanimanje za kredite Eko sklada se povečuje, saj je znesek v primerjavi z letom pred tem kar za 46 odstotkov višji, in to predvsem na račun večjega zanimanja občanov. Ob tem dodajajo, da se večina občanov odloči, da sočasno izkoristi možnost subvencije in najema ugodnega kredita. Občanom so lani odobrili 3546 pogodb v vrednosti 67,7 milijona evrov, podpisali pa nekaj manj kot 3000 pogodb v višini 55,6 milijona evrov.
Primerjava kreditiranja z letom 2023 na podlagi podpisanih kreditnih pogodb pa kaže še večji dvig, saj so lani podpisali za 58,4 milijona evrov pogodb, leto pred tem pa 64 odstotkov manj. Vrednost kreditiranih naložb pa je dobrih 94 milijonov evrov.
Največ kreditov za e-vozila, izolacijo in ogrevanje
Približno 28,7 milijona evrov kreditov je bilo odobrenih za ustrezno toplotno izolacijo 29.905 m2 fasad, 5.911 m2 streh in 713 m2 tal; za vgradnjo 1.400 m2 energijsko učinkovitega zunanjega stavbnega pohištva; gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih stanovanjskih stavb s skupno ogrevano površino 3.718 m2; namestitev 36 naprav za prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka; pa tudi na področju učinkovite rabe energije v prometu za nakup 827 okolju prijaznih vozil in 2 polnilni postaji, za kar je bilo dodeljenih največ, kar 21,7milijona evrov.
S krediti so občani financirali tudi naložbe v odstranitev in deponiranje več kot 2000 kvadratnih metrov azbestne kritine, naložbe v male čistilne naprave, priključke na javni kanalizacijski sistem, sisteme deževnice.
Emisije toplogrednih plinov, izražene v emisijah CO2, se bodo po izvedenih naložbah fizičnih oseb zmanjšale za 15.177 ton letno, hkrati bodo prispevale k manjši rabi energije za 41,78 GWh letno.
Obrestne mere po novem še nižje
Spomnimo, da je po novem kredit Eko sklada še bolj zanimiv kot v preteklih letih, saj so nedavno fiksno obrestno mero iz enega odstotka oziroma 1,8 odstotka znižali na 0,8 odstotka. Kot še poudarjajo na skladu so tudi efektivne obrestne mere njihovih kreditov bistveno nižje kot pri komercialnih bankah.
katarina.n.mal@styria-media.si
Denar so dobili samo tisti ki so pri koritu