V nadaljevanju preberite:
- Zakaj Evropska komisija uvaja novo nagrado za leseno gradnjo.
- Kateri slovenski projekti se potegujejo za nagrado WoodPoP Dara.
- Zakaj je slovenska lesena hiša, ki stoji nad Ljutomerom, tako posebna.
Evropska komisija je vzpostavila nagrado WoodPoP Dara, s katero želi ozaveščati o lesu kot konkurenčnem, obnovljivem in trajnostnem gradbenem materialu, hkrati pa izpostaviti najboljše primere trajnostne lesene gradnje v panevropski regiji.
Osnovni cilj je pokazati, da je lesene stavbe možno graditi estetsko dovršeno, s pozitivnim prispevkom k stanovanjski politiki, trajnosti in inovacijam. Tako spodbujajo inovativne pristope v arhitekturi, učinkovito rabo virov ter razvoj krožnega gospodarstva v gradbeništvu.
Z nagrado želijo navdihniti arhitekte, oblikovalce, investitorje in širšo javnost, naj les obravnavajo kot material s svetlo prihodnostjo. Nagrado letos podeljujejo prvič, nagrajence pa bo z glasovanjem, ki poteka do 30. septembra, izbrala javnost.
Na razpis je prispelo 59 prijav v štirih kategorijah, med katerimi so tudi stanovanjske stavbe. Teh je 14 iz 14 držav, ena od njih pa je tudi slovenska lesena družinska hiša, ki stoji nad Ljutomerom.
Trije slovenski projekti
Za izbor slovenskih projektov je bilo odgovorno prejšnje ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport oziroma direktorat za lesarstvo.
Izbrali so tri projekte. Poleg že omenjene Hiše nad mestom so v kategoriji prenove in nadgradnje objektov izbrali projekt Nadomestni prostor SNG Drama Ljubljana, ki predstavlja napreden primer krožnega gospodarstva v gradbeništvu. Lesena konstrukcija iz križno lepljenih plošč je zasnovana kot v celoti razstavljiva in ponovno uporabna, s čimer projekt presega svojo začasno naravo in postavlja nove standarde trajnostne gradnje.
V kategoriji nestanovanjskih objektov so izbrali Drevesno hišo v Mestnem gozdu Celje, ki predstavlja dovršen primer arhitekture v naravnem okolju. Objekt je zasnovan v neposredni navezavi na obstoječa drevesa, z uporabo lokalnega lesa ter s poudarkom na trajnostnem ravnanju z viri. Poleg arhitekturne vrednosti ima tudi pomembno družbeno in izobraževalno funkcijo.
Trajnostna lesena hiša za mlado družino
Družinska hiša, ki se poteguje za nagrado, je velika približno 160 kvadratnih metrov, zasnovana pa za mlado družino, ki si želi trajnosten sodoben dom z nizkim ogljičnim odtisom ter nizkimi stroški gradnje in obratovanja.
S sodelovanjem naročnikov in cenovno premišljenimi detajli hiša predstavlja leseno gradnjo kot nekaj, kar je mogoče razumeti, ceniti in širše sprejeti. Hkrati pa je prikaz, kako lahko les zmanjša odvisnost od ogljično intenzivnejših materialov, pri tem pa ostane trpežen, izvedljiv in gospodaren.
Hišo sestavljajo trije med seboj povezani volumni. Osrednji z velikodušno višino in 360‑stopinjskim zastekljenim pasom predstavlja družabno jedro doma, nižji stranski krili pa ustvarjata intimnejše prostore za starše in otroke. To zagotavlja ravnotežje med odprtostjo in zaščito, med skupnostjo in zasebnostjo.
Več kot 60 odstotkov predstavlja les
Konstrukcija je pretežno sestavljena iz devet centimetrov debelih križno mozničenih masivnih lesenih panelov iQwood/DLT iz smrekovega lesa, ki so lokalno proizvedeni in sestavljeni brez lepil, povezani z lesenimi mozniki in suhim načinom spajanja. Uporabili so jih za stene in streho, talna plošča, klet in temelji pa so iz armiranega betona.
Fasada iz ožganega lesa po principu shou sugi ban (japonska tehnika ožiganja lesa) povečuje trajnost, zmanjšuje vzdrževanje in odpravlja potrebo po sintetičnih premazih. Uporabili so tudi les nižjega vizualnega razreda, pri čemer so grče in nepravilnosti sprejete kot del končne estetike.
Energijska učinkovitost dosežena z zasnovo
Energijsko učinkovitost so dosegli s pasivnimi ukrepi. Dvojno prezračevana streha omogoča naravno odvajanje toplote in bistveno izboljša poletno delovanje stavbe. Dolgi strešni napušči preprečujejo pretirano sončno obremenitev v vročih mesecih, medtem ko velike zastekljene površine pozimi dovajajo sončno toploto globoko v notranjost, povečujejo pasivne toplotne dobitke, izboljšujejo naravno osvetlitev in zmanjšujejo potrebo po umetni svetlobi.
Okna so razporejena na vseh straneh hiše, kar omogoča učinkovito navzkrižno prezračevanje, zmanjšuje odvisnost od mehanskega hlajenja in podpira zdravo notranje okolje. Osrednji visok prostor dodatno izboljšuje kroženje zraka in omogoča enakomerno porazdelitev svetlobe.
Ti ukrepi zmanjšujejo energijske potrebe, izboljšujejo bivalno udobje in zmanjšujejo okoljski odtis čez celotno življenjsko dobo stavbe.
Krožen projekt, vpet v lokalno okolje
Zasnovan za samogradnjo in cenovno dostopen
Projekt tako udejanja načela evropske lesne politične platforme: krožnost, lokalno ustvarjanje vrednosti, nizkoogljično gradnjo in kakovost bivanja. Dokazuje tudi, da je lesena gradnja lahko dostopna in ne ekskluzivna.
Hiša predstavlja model trajnostnega in cenovno dostopnega bivanja. Preprostost, nizkotehnološke rešitve, trajni materiali in jasna konstrukcijska logika zmanjšujejo stroške gradnje in vzdrževanja. Del gradnje so izvedli lastniki sami, s čimer so znižali stroške. Skupni strošek gradnje je približno 1778 evrov na kvadratni meter.
Razvoj projekta, tehnična zasnova in detajli so bili namerno prilagojeni tako, da omogočajo samogradnjo. Gradbeni detajli so zasnovani jasno, izvedljivo in brez pretirane odvisnosti od specializirane obrti ali preveč kompleksnih postopkov sestave. Samogradnja tako ni bila improviziran dodatek, temveč načelo, predvideno že v zasnovi.
Več fotografij si oglejte v galeriji zgoraj.
Živi dolgčas te hiše. Iz njih veje hladnost in monotonost. Ne vem kakšni ljudje to izbirajo kot najboljše.
Hiša brez duše,1000%.