Bivanje v večstanovanjski hiši brez dvigala je za marsikoga zelo težko in velika ovira, ki jo najbolj občutijo starostniki in invalidne osebe, pa tudi starši z manjšimi otroki. Po oceni sindikata upokojencev naj bi bilo v Sloveniji brez dvigala približno 11.000 štiri- in petnadstropnih stavb.
Po podatkih ministrstva za solidarno prihodnost naj bi jih bilo manj, nekaj več kot 6200. Kot pravijo, njihova interna analiza temelji na podatkih takratnega registra nepremičnin o stavbah in delih stavb z marca 2019, ki je glede na to, da Glede na to, da gre za problem starejših večstanovanjskih stavb, z vidika podatkov še vedno zanesljiva.
Glavna težava, da se etažni lastniki ne odločijo za vgradnjo dvigala, je višina naložbe. Težko namreč zberejo potrebna sredstva, saj so naložbe ocenjene na več 10.000 evrov. Za marsikaterega etažnega lastnika je tako delež, ki bi ga glede na delitev stroškov moral prispevati, prevelik finančni zalogaj. Del lastnikov pa vgradnji dvigala običajno nasprotuje, saj ga ne potrebuje.
Za dvigala v dveh letih pet milijonov evrov
S podobnimi težavami se srečujejo tudi na Hrvaškem. A za razliko od Slovenije so se na Hrvaškem odločili, da težavo naslovijo. Z namenom, da izboljšajo kakovost bivanja in stanovalcem z omejeno gibljivostjo omogočijo boljši dostop do domov, so sprejeli program vgradnje dvigal v obstoječe stavbe, ki je del nacionalnega stanovanjskega programa do leta 2030.
Osnova programa je sofinanciranje vgradnje dvigal, za kar so v hrvaškem proračunu za letos rezervirali dva milijona evrov, za naslednje leto pa je previden še en milijon evrov več.
Država bo financirala tretjino priznanih stroškov naložbe, eno tretjino lahko financira lokalna skupnost, tretjino pa etažni lastniki oziroma solastniki stavbe.
Po ocenah hrvaškega ministrstva za prostorsko urejanje, gradnjo in državno lastnino bi v program lahko sodelovalo približno 15.000 večstanovanjskih stavb brez dvigala.
Razpis za dodelitev nepovratnih sredstev bodo objavili enkrat na leto, prvi bo objavljen 1. marca letos.
Osnovni pogoji in prednostna lista
Na razpisu lahko sodelujejo skupnost etažnih lastnikov, ki izpolnjujejo določene pogoje, hkrati pa so pristojni razvili zelo natančen sistem točkovanja, na podlagi katerega bodo določili stavbe, ki imajo pri črpanju sredstev prednost.
Osnovni pogoj je, da ima stavba vsaj tri nadstropja ali pa mora v stavbi bivati oseba z določeno invalidnostjo, v tem primeru ima lahko tudi samo dve nadstropji. Med ostalimi pogoji pa so vsaj 50-odstotno soglasje etažnih lastnikov, pripravljen projekt za vgradnjo dvigala in zagotovljena lastna sredstva etažnih lastnikov.
Pri nadaljnjem izboru bodo vloge točkovali, pri čemer bodo imeli prednost projekti v stavbah, v katerih bivajo invalidne osebe, potem starejši od 65 let, nosečnice in majhni otroci. Več točk bodo dobile stavbe, ki imajo več nadstropij, v prednostne kategorije pa spadajo tudi stavbe na manj razvitih področjih in stavbe s kulturno in zgodovinsko vrednostjo. Višje na lestvici bodo tudi stavbe, če bo vgradnjo dvigala spodbudila tudi lokalna skupnost, torej občina.
Z zanimanjem bodo spremljali sosede
Kaj menijo o opisanem hrvaškem programu, smo vprašani na ministrstvo za solidarno prihodnost, kjer so pristojni za stanovanjsko politiko in tudi sprejem nacionalnega stanovanjskega programa.
Neposrednega odgovora nismo dobili, pravijo le, da spremljajo "razvoj programa na Hrvaškem, ki se sooča s podobnimi izzivi neaktivnih etažnih lastnikov, ki niso pripravljeni vlagati v skupne dele stavb ter ustrezno vzdrževati večstanovanjskih objektov. Z zanimanjem bomo spremljali, ali bodo predvidene državne podpore spodbudile boljšo skrb etažnih lastnikov za objekte".
Na ministrstvu za solidarno prihodnost se sicer zavedajo problematike in se strinjajo, da "bi morali izvesti prenovo fonda večstanovanjskih stavb tudi na področju vgradnje dvigal v zgradbe, ki jih trenutno nimajo in v katerih živijo starejši ljudje in invalidi. Stanje ocenjujemo kot neustrezno".
Na ravni posebne pozornosti
Konkretnih rešitev, s katerimi bi spodbudili vgradnjo dvigal, še ni, so pa vgradnjo dvigal namenili posebno pozornost in problematiko vključili med aktivnosti v novem nacionalnem stanovanjskem programu 2026-2035.
Etažnim lastnikom naj bi svetovali pri izvedbi projekta, oblikovali pa naj bi tudi ustrezen sistem spodbud za vgradnjo dvigal, ki bi posebej podpirala starejša in socialno ranljiva gospodinjstva.
"Na takšen način se bo omogočilo sodelovanje pri vgradnji dvigala za gospodinjstva, ki danes zaradi finančnih razlogov ne morejo sodelovati," pravijo na ministrstvu in dodajajo, da bo izvedba teh ukrepov natančneje opredeljena v akcijskem načrtu, ki ga bomo pripravili. Kdaj bo pripravljen, pa ne izvemo.
Denar za zdaj ni predviden
Glavna težava pri vseh načrtih, ki jih imajo, pa tiči v dejstvu, da sredstva za vgradnjo dvigal v proračunu niso zagotovljena, prav tako po njihovih besedah ni na voljo evropskih sredstev.
"V prihodnje si bo ministrstvo v sodelovanju z drugimi deležniki prizadevalo za vzpostavitev ustreznega ukrepa, ki bo naslovil različne izzive pri vgradnji dvigal. Prvi med njimi je neaktivnost lastnikov in izzivi pri pridobivanju ustreznih soglasij. Naslednji je pomanjkanje podpore pri pripravi projektov. Tretji pa je zagotovitev ustreznega sistema finančne podpore, ki bo spodbudil razvoj projektov, podprl ranljiva gospodinjstva, hkrati pa zagotovil, da se pridobljena sredstva ne bi prelila v zaslužke iz višjih prodajnih cen stanovanj za zasebne lastnike".
Edini premik v pozitivno smer do zdaj so spremembe stanovanjskega in gradbenega zakona, ki nekoliko olajšujejo postopek pridobivanja soglasij za vgradnjo dvigal in poenostavile postopke na področju gradbene zakonodaje.
V občini Piran 60.000 evrov za dvigala
Za pomoč pri vgradnji dvigal pa so ponovno odločili v občini Piran, kjer želijo etažnim lastnikom ali solastnikom s sofinanciranjem naložbe omogočiti boljšo dostopnost in kakovosti bivanja v večstanovanjskih stavbah brez dvigal, zlasti za starejše osebe, invalide in druge funkcionalno ovirane prebivalce.
V veljavnem javnem razpisu je na voljo 60.000 evrov občinskih proračunskih sredstev, posamezni projekt pa bodo podprli v višini do 50 odstotkov upravičenih stroškov, a največ do zneska 20.000 evrov.
Od vlagateljev zahtevajo, da ima stavba vsaj tri etaže nad pritličjem, obvezno je tudi z zakonom predvideno soglasje etažnih lastnikov, hkrati pa mora biti projekt tehnično izvedljiv in skladen z gradbeno zakonodajo.
Prispele vloge bodo točkovali, pri čemer bodo več točk deležne starejše stavbe in stavbe z več nadstropji, ter več stanovanji, vsaka točka pa pomeni delež subvencije, do katere bo vlagatelj upravičen. Najvišje število možnih točk je 50, kar pomeni 50-odstotno subvencijo.
Za isto stavbo se lahko na razpis prijavi več upravičencev, ki so etažni lastniki oziroma solastniki večstanovanjske stavbe. V tem primeru bodo znesek razdelili med posamezne upravičence iste stavbe v sorazmerju z deležem, ki so ga plačali za izvedbo naložbe v skladu z dejanskim dogovorom med temi etažnimi lastniki oziroma solastniki. Če takega dogovora ni, bodo upoštevali njihov solastniški delež na skupnih prostorih stavbe oziroma solastniški delež na nepremičnini.
Če je stanovanje v solastnini več oseb, je treba za vsako od teh oseb navesti, ali šteje za upravičenca in koliko je v deležu (%) prispevala k vgradnji dvigala. Če je upravičenec zgolj en od solastnikov stanovanja, bodo pri izračunu zneska subvencije upoštevali njegov idealni delež na stanovanju.
Razpis velja za obdobje od septembra 2025 do konca septembra letos, vlogo pa je treba oddati najkasneje do vključno 1. junija letos.
Vsi prehitevajo Slovenijo.