Pod streho > Gradimo & obnavljamo
60356 ogledov

Od jutri drugače do uporabnega dovoljenja in legalizacije

tipska hiša Profimedia
Gradbeni zakon (GZ-1), ki je bil sprejet konec lanskega leta, bo začel veljati jutri. Med bistvenimi spremembami, ki jih prinaša, so poenostavitve pri pridobivanju uporabnega dovoljenja in legalizaciji črnih gradenj in neskladnih gradenj.

Od 1. junija 2022 skladno s prenovljenim gradbenim zakonom velja, da ima vsaka enostanovanjska stavba, zgrajena pred 1. junijem 2018, uporabno dovoljenje, če izpolnjuje tri pogoje. Prvi je, da je bila zgrajena skladno z gradbenim dovoljenjem, drugi pogoj je vpis v kataster nepremičnin, tretji pa, da zanjo ni bil izrečen inšpekcijski ukrep. 

Do zdaj je to veljalo le za stavbe zgrajene pred letom 1968, za katere se je avtomatično štelo, da imajo uporabno dovoljenje. Za vse ostale pa so bili postopki pridobitve uporabnega dovoljenja lahko precej mukotrpni in dolgotrajni. To so lastniki občutili predvsem pri prodaji svojih nepremičnin, saj je marsikatera banka od kupca, ki je želel stanovanjsko posojilo za financiranje nakupa, zahtevala uporabno dovoljenje. 

Uporabno dovoljenje za novogradnje

Druga pomembna novost na področju uporabnih dovoljenj pa se nanaša na enostanovanjske novogradnje. Za te do zdaj lastniki niso mogli pridobiti hišne številke, posledično pa na naslovu tudi niso mogli prijaviti stalnega prebivališča, dokler niso pridobili uporabnega dovoljenja. 

V hišo bi se lahko vselili, vendar ker še niso izdelali fasade, niso dobili uporabnega dovoljenja. Marsikatero družino je to spravilo v precejšnjo stisko, še posebej, če se je morala pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja izseliti iz do tedanjega prebivališča. 

Po novem lahko lastnik novogradnje uporabno dovoljenje dobi, ne da bi izdelal fasado, vendar pa zakon predpisuje, da mora biti ta izvedena v treh letih od izdaje dovoljenja. 

Poenostavljena legalizacija za črne in neskladne gradnje

Lastniki hiš, ki nimajo gradbenega dovoljenja, ali pa niso zgrajene skladno z njim, pa morajo po poti poenostavljene legalizacije, če želijo urediti njihovo stanje. 

Do zdaj je veljalo, da se postopek poenostavljene legalizacije lahko izkoristi le za objekte, zgrajene pred letom 1998, zdaj pa to velja za vse, zgrajene pred letom 2005. Pogoj je le, da se objekt od tega leta ni spremenil. Spremembo pa pomeni vsako povečanje objekta, denimo gradnja prizidka, izdelava frčade, nadstrešnice, ki presega merila enostavnega objekta … Pogoj je tudi, da ne gre za nevaren objekt in da zanj ni bil izdan inšpekcijski ukrep. 

V okviru postopka poenostavljene legalizacije lahko lastnik torej legalizira črno gradnjo in tudi le del objekta, če je bil ta prizidan ali rekonstruiran brez gradbenega dovoljenja. Omogočena je legalizacija le dela objekta, če se da ločiti legalni in nelegalni del. 

V postopku poenostavljene legalizacije, lastnik nepremičnine ne dobi gradbenega dovoljenja temveč dovoljenje za objekt daljšega obstoja, s tem pa se mu prizna tudi uporabno dovoljenje.  

Predložiti pa  mora kar nekaj dokumentacije, pogoja za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja pa sta tudi plačan komunalni prispevek in nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. 

Dokumenti, ki jih je treba priložiti:

  • zemljiškokatastrski načrt, če je objekt vpisan v kataster nepremičnin, če še ni vpisan pa dokazilo, da je zahtevo z elaboratom za vpis podatkov v kataster nepremičnin vložil. 
  • dokazilo o izkazani pravici posnetek obstoječega stanja, kamor se štejejo tlorisi, prerezi, dimenzije objekta, površina gradbene parcele …
  • dokazilo o daljšem obstoju objekta.

Med dokazila, da gre za objekt daljšega obstoja se štejejo aeroposnetki, ki se jih dobi na geodetskem inštitutu, lahko so to izjave prič, dokumenti, stare položnice, fotografije. 

Postopek poenostavljene legalizacije je precej manj obsežen kot pri klasični legalizaciji, saj lastniku ni treba pridobiti nobenih mnenj mnenjedajalcev, niti obsežne projektne dokumentacije, zato je tudi cenejša. Odločba pa naj bi bila izdana v 30 dneh od vložitve popolne zahteve. 

Morajo pa lastniki, ki se odločijo za poenostavljeno legalizacijo vedeti, da je ta le pogojna in vpisana v kataster nepremičnin. Pristojni organ jo lahko brez odškodninske odgovornosti na zahtevo bočine ali vlade razveljavi, vendar le, če gre za zavarovanje javnega interesa zaradi ogrožanja zdravja in življenj ter okolja. 


 

Komentarjev 4
  • jakec1575 22:29 31.maj 2022.

    Na edino kmetijsko zemljo mečemo sadro polno svinca, pozidavamo njive po bocinah, ker obcine sluzijo s komunalnim prikljuckom. Kmalu ne bo vec kaj za jest. Kratkovidnost Slovenije , zakonodaje in obcin je neizmerna. S sekanjem gozdov ne boste dobili novih ...prikaži več njiv. Ker njive so tam ze stoletja kjer so. verjemite, da so nasi predniki ze optimizirali. in z lahkoto spreminjamo namebnost in zidamo, zidamo, ker gradbenistvo je lacno, obcine so lacne, trgovinski centri rastejo, reklamni panoji.

  • endrug 10:45 31.maj 2022.

    Kaj pa črne gradne po letu 2005? Ni problema. Te se bo dalo legalizirati leta 2025, nato 2030 in tako naprej. Kakšen je smisel legalizacij?

  • Avatar Leon
    Leon 08:23 31.maj 2022.

    Nič bat ,da bo zadeva sedaj poenostavljena .Birokrati imajo vedno prav .