Pod streho > Gradimo & obnavljamo
27157 ogledov

Pozor! Bojlerji prepovedani, če elektrika ni iz obnovljivih virov

bojler Profimedia
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), ki je podlaga za načrtovanje stavb, je v javni obravnavi. Prinaša veliko novih zahtev in prepovedi, veljal pa bo za gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje hiš.

Že od 1. januarja velja, da morajo biti vse novogradnje in vse stavbe, na katerih se izvaja rekonstrukcij skoraj ničenergijske (sNES). A v praksi to še ni zaživelo, saj graditelji in projektanti čakajo na nov, posodobljen pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES). Zdaj je osnutek pripravljen, v javni obravnavi bo do 15. septembra. Razrešil naj bi vse dileme, kako načrtovati gradnjo nove ali rekonstrukcijo obstoječe stavbe, da bo ta zadostila standardu sNES. 

Inžinirsko zbornico niso povabili k pripravi pravilnika

Po nekaterih odzivih strokovne javnosti in posameznih strokovnjakov s področja načrtovanja stavb, pa lahko sklepamo, da je pravilnik precej nerazumljiv oziroma nejasen. Nanj so se odzvali tudi na Inženirski zbornici Slovenije, kjer so povedali, da k pripravi pravilnika niso bili povabljeni, pa čeprav so „po GZ za izpolnjevanje bistvenih zahtev pri graditvi objektov, med temi je tudi »varčevanje z energijo in ohranjanje toplote«, zadolženi člani zbornice.“

Na osnutek pravilnika tudi ne nameravajo dati pripomb, med drugim tudi zato, ker se pravilnik kar 16-krat sklicuje na tehnično smernico, ki pa je še ni, so zapisali. Izpostavljajo tudi, da v 2018 spremenjena EPBD izrecno zahteva samo številčni kazalnik primarne energije v kWh/(m²a), druge dodatne številčne kazalnike pa zgolj dopušča, vendar te tudi izrecno našteva. Pravilnik pa samo za področje gradbene fizike navaja kar 13 »kazalnikov energijske učinkovitosti«, tem pa v 12. členu doda še druge za področje proizvodnje in pretvarjanja energij.

Laiku, graditelju je pravilnik še toliko bolj nerazumljiv

Res je sicer, da mu ni treba razumeti prav vseh podrobnosti, za to so tu projektanti, pa vendar je dobro, če vsaj približno ve, kaj ga čaka pri gradnji, prenovi ali vzdrževanju oziroma kako bo izpolnil vse pogoje, ki jih predenj postavljata sNES in pravilnik. 

Po natančnem branju pravilnika smo se zato z nekaterimi vprašanji o zahtevah, ki najbolj bodejo v oči, obrnili na MOP, kjer so pravilnik pripravili. 

sNES omenjena le enkrat

Najprej nas je zmotilo to, da je sNES v pravilniku omenjena le enkrat in sicer v členu, kjer so pojasnjeni vsi pomembni izrazi. Tam je sNES opredeljena kot je stavba z visoko energijsko učinkovitostjo in visokim deležem OVE v skupni potrebni primarni energiji za delovanje TSS (tehnični sistemi stavbe), kar je precej ohlapno. 

„Stavba, ki bo dosegala zahteve tega pravilnika, se bo štela kot sNES,“ odgovarjajo na MOP. Izvemo še, da „je predlog najvišje dovoljene rabe primarne energije za delovanje tehničnih stavbnih sistemov oziroma stavbe, če gre za nove energetsko manj zahtevne stavbe oziroma je njihova uporabna površina od 50 do 250 m², 75 kWh/m² na leto. Večina eno in dvostanovanjskih stavb spada v energetsko manj zahtevne stavbe. Več kot polovico primarne energije bo treba zagotoviti iz obnovljivih virov energije, največja dovoljena raba energije za ogrevanje stavbe je 25 kWh/m² na leto. Osnutek pravilnika predvideva tudi številne korekcije in kompenzacije minimalnih zahtev, med katere spadajo tudi obstoječe stavbe.“

obnova fasade | Avtor: Profimedia Profimedia
Omenjene vrednosti dovoljene rabe energije bomo v novi ali pri prenovi obstoječe stavbe lahko dosegli na več načinov, predvsem pa bo to odvisno od kakovosti projektantov, ki bodo pripravili načrte gradnje. 

sNES hiša Novogradnje Pod streho Že čez leto in pol bomo gradili le skoraj ničenergijske hiše

Vrstni red izbire primernega ogrevanja

Pravilnik tudi določa vrstni red izbire virov energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, hlajenje in proizvodnjo elektrike. Kakšne so prioritete, je vidno v spodnji tabeli, ki je priloga pravilnika. 

Ogrevanje PURES | Avtor:
Iz tabele bi lahko sklepali, da so prva izbira za ogrevanje hiše in sanitarne vode sprejemniki sončne energije, sledi kogeneracija in potem toplotna črpalka, šele na četrtem mestu pa so kotli na lesno biomaso.  

Vendar to očitno ne drži, saj, kot pravijo na MOP, „osnutek ne ureja vrstnega reda rabe obnovljivih virov energij, ampak določa, da bo treba več kot polovico primarne energije za delovanje tehničnih stavbnih sistemov zagotoviti iz obnovljivih virov energije. Vsekakor pa je sončno ogrevanje z vidika okoljske sprejemljivosti na prvem mestu in s tem tudi sprejemniki sončne energije (SSE), kot tudi proizvodnja električne energije (PV) in ne nazadnje tudi pasivno ogrevanje stavbe. Kako bodo doseženi tako delni in predvsem končni obvezni kazalniki energijskih lastnosti stavbe je odločitev projektantov in investitorja.“

Bojlerji prepovedani, če elektrika ni iz OVE

V nadaljevanju pravilnika lahko preberemo, da generatorjev toplote in grelnih teles, ki toploto za ogrevanje stavb pripravljajo z direktno rabo električne energije (Joulov princip), ni dovoljeno uporabljati, če električno energijo dobivajo iz javnega električnega omrežja ali drugega vira, kjer električna energija ni pridobljena iz OVE. 

Ali to pomeni, da tudi ko gre za vzdrževanje ogrevalnih naprav, na primer menjavo starega električnega grelca za sanitarno vodo, tega ne bo smelo več zamenjati z novim in kdo bo to nadziral?

Pravilnik se namreč ne uporablja le pri projektiranju in gradnji novih stavb, rekonstrukciji obstoječih stavb ali njihovih delov, ampak tudi pri vzdrževanju stavb ter spremembi namembnosti.

Na MOP naše razumevanje zahtev potrjujejo, saj pravijo, da „osnutek poleg zahtev glede najvišje dovoljene rabe energije za delovanje tehničnih stavbnih sistemov predvideva tudi dodatne omejitve glede »neposredne« rabe električne energije, za ogrevanje stavbe in pripravo tople sanitarne vode, tudi hlajenje in razsvetljavo, če gre za odvzem električne energije iz javnega električnega omrežja. Ocenjujemo, da se lahko električna energija uporabi bolj učinkovito, koristno in okolju prijazno, tudi na podlagi ekonomske upravičenosti naložb.“ O nadzoru pa je še preuranjeno govoriti, še dodajo.

sončna elektrarna Nove spremembe Pod streho Viške elektrike bomo lahko prodajali, manj omejitev pri ogrevanju

Pravilnik določa tudi naslednje: „Če se toplota za ogrevanje stavb in pripravo TSV v energetsko manj zahtevni stavbi v zimskem obdobju pripravlja z generatorjem toplote na biomaso, je treba v poletnem obdobju energijo za ogrevanje TSV zagotoviti pretežno s sprejemniki sončne energije ali drugimi OVE energenti, ki ne povzročajo izpustov PM10 delcev.“

Gradnja hiše | Avtor: Profimedia Profimedia

Prezračevanje in test zrakotesnosti? Odvisno od projekta

Od projektanta in investitorja bo očitno odvisno tudi, ali bo v stavbo treba vgraditi mehanski prezračevalni sistem in opraviti test zrakotesnosti, v pravilniku ti dve zahtevi namreč nista jasno opredeljeni. Hiša bo načeloma zahteve pravilnika lahko izpolnjevala tudi brez prezračevanja, vendar na MOP menijo, da v večini primerov sicer ne bo mogoče doseči in dokazati izpolnjevanja zahtev glede doseženega prezračevanja in energijske učinkovitosti stavbe.

Pasivna hiša Gradnja po novem Pod streho Te zahteve bodo še strožje kot pri pasivni hiši

Pripraviti bo treba koncept prenove na papirju

Še eno od zahtev iz pravilnika velja omeniti in sicer načrt za energetsko prenovo. V četrtem členu je opredeljena prenova obstoječih stavb, ki nalaga naslednje: „Pri obstoječih stavbah je treba zagotoviti celovito energetsko prenovo v skladu z zahtevami tega pravilnika. Pri obstoječih stavbah, kjer se posega v več kot 25 odstotkov toplotnega ovoja stavbe, je treba prenoviti celoten toplotni ovoj stavbe.“ In na koncu: „Celovito energetsko prenovo stavbe se lahko zagotovi tudi na način postopne prenove stavbe.“ V tem primeru  „mora biti pred pričetkom izvajanja prvih delnih ukrepov pripravljen koncept celovite energetske prenove stavbe v skladu z zahtevami tega pravilnika.“ 

Ali to pomeni, da bo moral lastnik, ki bo želel zamenjati stavbno pohištvo, ob tem pripraviti tudi načrt, kako bo postopoma v prihodnje obnovil fasado, prezračevalni sistem, zamenjal vir ogrevanja, čeprav ne ve, ali bo to v resnici sploh izvedel? Kdo bo pripravil in kdo pregledoval te načrte? Pogoj za kaj naj bi bili? 

„Smiselno in potrebno je narediti »načrt« celovite energijske prenove stavbe tako, da bodo dosežen cilj, se dela in stroški ne bodo podvajali ipd., če tudi se bo energijska prenova izvajala postopoma. Pri tem ne gre za »načrt« v smislu gradbenega zakona, ampak za dokument, ki razčlenjuje pot, po kateri bo šel investitor, da bo na koncu njegova stavba skoraj nič energijska“ odgovarjajo.

Še vedno pa ni jasno, kdo bo tak načrt ali koncept naredil, kdo ga bo pregledal ali potrdi in kdo bo to nadzoroval. Je to zgolj priporočilo ali je obvezen? 

Na ministrstvu poudarjajo še, da bodo na podlagi strokovnih pripomb in predlogov iz javne obravnave in postopka notifikacije osnutek pravilnika dopolnili in spremenili, zato še ne moremo z gotovostjo razlagati, kakšne bodo nove zahteve glede energijske učinkovitosti stavb in rabe obnovljivih virov energije tako za nove kot za rekonstruirane stavbe. 


 

 
Komentarjev 9
  • mima9 19:40 01.september 2021.

    Samo moment. Lahko imam električni avto, ne smem pa bojlerja? Kaj je to? Pospeševanje prodaje bojlerjev, da jih bo folk pokupil, dokler še lahko?

  • muki8 17:45 01.september 2021.

    In kdo bo zdaj enega penzionista prisilil, da bo s svojimi 500€ na mesec, ko mu bo crknila peč ali bojler, šel energetsko obnavljat svojo hišo. Drži mu pa streha vodo in normalno shaja s kurjenjem bukovih drv pozimi. Pa, ...prikaži več a ste vsi zblazneli tam v beli Ljubljani, al kaj. Nam na deželi, se ne kadi pod nos od milijon avtov, tako, da ne sekirajte se, če se iz naših raufnkov kadi.

  • muki8 17:40 01.september 2021.

    No, in spet se bo pokazalo, da smo bolj papeški od papeža. Tile naši inženirji in uradniki bodo spravili neke bedarije v zakon, katerim se bo vsa Evropa smejala. Enako kot pri semaforjih. Ukinili smo oranžno utripajočo, (Avstrijci jo imajo ...prikaži večo še zdaj) , zdaj pa na vsak semafor montirajo neke odštevalnike časa, kdaj se bo prižgala redča ali zelena. Bedaki uradniški. ZKP je pač stvar, ki postaja že pravi luksuz v Sloveniji.