O všečnosti posamezne hiše je sicer težko govoriti, vedno je subjektivna, a vendar obstaja dogovor, kaj je dobra, odlična arhitektura. „Presoja o tem, ali objekt izstopa iz povprečja in predstavlja odlično slovensko arhitekturo, strokovna žirija upošteva več kriterijev, med njimi so umetniška vrednost, likovna izraznost, funkcionalnost in uporabnost, trajnost, tehnologija, družbeni pomen, odnos do obstoječega prostora ter še mnogi drugi,“ kakovostno arhitekturo opredelijo v aFRONTU, nosilcu projekta Odprte hiše Slovenije.
Pri načrtovanju in gradnji hiše ni dovolj le to, da izpolnjuje zakonske zahteve, ki se nanašajo na kakovost gradnje, potresno in požarno varnost, energijsko učinkovitost, rabo obnovljivih virov energije, poseben poudarek je treba nameniti tudi kulturi bivanja, udobju, povezanosti bivanjskih prostorov z zunanjostjo, vplivom nove hiše na okolje, v katerem bo stala, na odnos med njo in okoljem, torej na njeni zasnovi arhitekturi.
Večina ne želi, da bi nova hiša postala tujek v okolju, ki je moteč za vse, ki se z njim tako ali drugače srečujejo. Zato je o obliki, likovni zasnovi, velikosti, umeščenosti v prostor treba temeljito razmisliti. Z arhitektom ustvariti kar se da dober odnos, ki temelji na zaupanju, in mu na koncu prepustiti, da ustvari hišo, ki bo vsem v zadovoljstvo.
Nekaj takšnih hiš, ki so jih slovanske družine zgradile v zadnjih letih, so prepoznali tudi v tujini in jih postavili ob bok drugim arhitekturnim zasnovam z vsega sveta, vrednim predstavitve in zgledovanja.
Hiša v več nivojih, Ofis Arhitektura
Kompaktna kraška hiša, Dekleva Gregorič arhitekti
Hiša Portika, Ofis Arhitektura
Lesena hiša, Studio PIKAPLUS
Hiša z dimnikom, Dekleva Gregorič arhitekti
Hiša JP, Bevk Perović Arhitekti
Hiša Devinska, Ofis Arhiotektura
Hiša Vrhe, Styria Arhitektura
Hiša XL, Sono Arhitekti
