Pod streho > Gradimo & obnavljamo
10344 ogledov

Subvencije: ta pogoj je popolnoma nesmiseln in nepravičen

Hiša Marles arhiv Gregor
Subvencije za gradnjo energijsko učinkovitih hiš, ki jih podeljuje Eko sklad, so za investitorje nepravične in temeljijo na nesmiselnem pogoju, pravi arhitekt z dolgoletnimi izkušnjami.

Gradnja hiše je za večino enkraten življenjski projekt, ki dolgoročno bremeni družinski proračun, zato se marsikateri investitor odloči graditi tako, da bo izpolnil razpisne pogoje Eko sklada in pridobil subvencijo, hkrati pa gradnjo financiral z ugodnejšim kreditom. 

Odkar velja novi pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, so pogoji za pridobitev subvencije in kredita strožji. Osnovna zahteva je, da hiša za ogrevanje ne potrebuje več kot 15 kWh/m2a, biti mora zrakotesna, vgrajen mora imeti prezračevalni sistem z rekuperacijo, vsaj 70 odstotkov vse potrebne energije za delovanje pa mora biti pridobljene iz obnovljivih virov energije. 

Obvezen izračun PHPP

Izpolnjevanje pogojev mora investitor izkazati z energijsko bilanco hiše, ki je sicer obvezni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Eko sklad investitorju pri tem nalaga, da mora biti energijska bilanca narejena s programom PHPP (Passivhaus Projektierungs Paket). To je programski paket za projektiranje pasivnih hiš, ki upošteva vse pomembne parametre, ki vplivajo na energijsko učinkovitost objekta. Ti pa so toplotni ovoj, okna, prezračevanje, ogrevanje, hlajenje, sanitarna voda, gospodinjska raba in obnovljivi viri energije. 

„PHPP je orodje, ki zahteva natančne in verodostojne vhodne podatke, med katerimi so še posebej pomembni klimatski podatki za lokacijo gradnje. Klimatski podatki, kot so temperatura zraka, relativna vlaga, sončno sevanje, hitrost in smer vetra, padavine in drugi meteorološki parametri, vplivajo na toplotne izgube in dobitke objekta, na potrebo po ogrevanju in hlajenju, na sončno sevanje in na prezračevanje. Če se uporabijo napačni ali neprimerni klimatski podatki, se lahko bistveno spremeni energijska bilanca objekta in s tem njegova energijska učinkovitost in kakovost bivanja,“ pravi Alen Mladinov, arhitekt, ki že več kot 20 let projektira pasivne hiše. 

PHPP | Avtor: PHPP PHPP

Nesmiselno: za vse hiše veljajo podatki iz Ljubljane

Pri klimatskih podatkih pa nastopi problem, ko gre za dodeljevanje subvencij ali najem eko kredita pri Eko skladu, pravi Mladinov. Med pogoji je namreč navedeno, da se pri obveznem izračunu PHPP upoštevajo klimatski podatki za Ljubljano. 

Ta zahteva je po njegovem mnenju negospodarna, do investitorjev pa nepravična. „Investitor mora dokazati, da je njegova pasivna hiša pod 15 kWh/m2a v Ljubljani, čeprav bo hiša zgrajena v drugem kraju, v drugačnih klimatskih pogojih. To je nesmiselno, saj se mora energijska bilanca posameznega objekta računati, upoštevajoč klimatske podatke lokacije, kjer bo stal, glede na te pa bosta dimenzionirana ovoj in energetika objekta.“ 

V Piranu preveč, na Babnem Polju pa premalo izolacije

Zahteva Eko sklada, tako Mladinov, je paradoks, saj mora investitor, ki bo na primer gradil v Piranu in želi subvencijo, dokazati, da je njegova hiša pod 15 kWh/m2a tudi v Ljubljani. „To pa je skoraj nemogoče, saj bi bila taka hiša izrazito neracionalno zasnovana in s tem ekonomsko neupravičena za lokacijo gradnje.“ 

Piran ima submediteransko klimo, povprečna letna temperatura je 15 °C, povprečna letna količina padavin pa je 1000 mm. Najtoplejši mesec je avgust, ko je povprečna temperatura 24 °C, najhladnejši pa januar, ko je povprečna temperatura 6 °C.

Ljubljana ima zmerno celinsko klimo, povprečna letna temperatura je 11 °C, povprečna letna količina padavin pa je 1400 mm. Najtoplejši mesec je julij, ko je povprečna temperatura 21 °C, najhladnejši pa januar, ko je povprečna temperatura -1 °C.

Investitor, ki bo hišo gradil v Piranu, ki ima višjo povprečno temperaturo in manj padavin kot Ljubljana, bo moral, da bi zadostil ljubljanskim klimatskim pogojem, ki jih v izračunu PHPP zahteva Eko sklad, uporabiti debelejšo izolacijo in bolj učinkovito prezračevanje z rekuperacijo toplote, kot bi bilo treba, pravi Mladinov in dodaja, da „to poveča stroške gradnje in rabo električne energije za prezračevanje. Poleg tega bo objekt imel preveč toplote v poletnih mesecih, kar bo povzročalo nelagodje in potrebo po dodatnem hlajenju. To bo povečalo stroške obratovanja in emisije toplogrednih plinov.“

In nasprotno, investitor, ki bo gradil v hladnejših klimatskih razmerah, kot so v Ljubljani, na primer na Babnem Polju, bo ljubljanske pogoje dosegel z manj toplotne izolacije in manj učinkovitim prezračevanjem, kot bi bilo v resnici treba. „To bo zmanjšalo stroške gradnje, vendar bo povečalo rabo toplotne energije za ogrevanje. Poleg tega bo objekt imel premalo toplote v zimskih mesecih, kar bo povzročalo nelagodje in potrebo po dodatnem ogrevanju, kar bo povečalo stroške obratovanja.“

Babno Polje ima namreč hladno celinsko klimo, povprečna letna temperatura je 7 °C, povprečna letna količina padavin pa je 1800 mm. Najtoplejši mesec je julij, ko je povprečna temperatura 17 °C, najhladnejši pa januar, ko je povprečna temperatura -4 °C. 

Na papirju pogoje izpolnjujejo vse, v praksi pa ...

Navedbe je Alen Mladinov podkrepil še z izračuni s programom PHPP, ki jih je naredil za 179 kvadratnih metrov veliko pasivno hišo v različnih klimatskih okoljih. Račun je pokazal, da bi hiša v Ljubljani za ogrevanje potrebovala 14,8 kWh/m2 na leto. Ta ista hiša projektirana glede na ljubljanske klimatske podatke bi v Piranu v resnici potrebovala zgolj 4,7 kWh/m2, na Babnem Polju 19,1, v Ratečah pa 17,8 kWh/m2 na leto. 

Vse bi na papirju izpolnjevale zahteve, saj Ekosklad podeljuje subvencijo glede na ljubljanske klimatske podatke. Realnost pa bi bila povsem drugačna. Hiša na Obali bi bila čisto predimenzionirana, ko gre za toplotni ovoj in druge elemente, in posledično predraga, torej negospodarna, medtem ko bi bili hiši na Babnem polju in v Ratečah poddimenzionirani in pasivnega standarda sploh ne bi dosegli. 

To je strokovna napaka

„Če objekti niso prilagojeni klimatskim razmeram na svoji lokaciji, bodo porabili več energije za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje, kot bi bilo treba. To pomeni večjo obremenitev za električno omrežje in večje emisije toplogrednih plinov, ki prispevajo k podnebnim spremembam. To je v nasprotju s cilji Ekosklada in trajnostnega razvoja,“ je prepričan Mladinov.

„Odstopanje od realnih klimatskih podatkov za dano lokacijo lahko pripelje do ključnih problemov in napak pri izračunu energijske bilance, ki se prenesejo v napačno dimenzioniranje toplotnega ovoja, izbora komponent, rezultat pa je hiša, ki bo ali predimenzionirana v topli klimi ali poddimenzioniran v hladnejši klimi, kar je slabo za investitorja in katastrofalna napaka za stroko.“ 

Do subvencije po ljubljansko, ali pa nič

Poudari še, da racionalno zasnovana hiša, upoštevajoč lokalne klimatske podatke, ki izpolnjuje merila za pasivno hišo v Piranu ali Vipavi, teh ne izpolnjuje v Ljubljani in glede na to nima možnosti za pridobitev spodbud, čeprav bi lahko pridobila certifikat Inštituta za pasivno gradnjo v Darmstadtu.   

Nasprotno pa investitor, ki gradi pasivno hišo v Babnem Polju, z upoštevanjem ljubljanske klime izpolni merila za pasivno hišo, če bi upošteval lokalne klimatske podatke, pa jih ne bi, a vseeno lahko dobi subvencijo.  

Razlogov za neupoštevanje lokalnih klimatskih pogojev ni

Sprememba merila Eko sklada tako, „da se upoštevajo lokalni klimatski podatki, bil bil ključen korak h korektnemu podeljevanju sredstev objektom, ki si jih res zaslužijo glede na energijsko bilanco, projektirano na realne klimatske podatke. To bi omogočilo, da se objekti med seboj primerjajo, investitorjem pa se zagotovi enake možnosti za pridobitev spodbud. To bi tudi prispevalo k večji energijski učinkovitosti in varstvu okolja.“ 

Za primerjavo, v Avstriji, Nemčiji in na Švedskem, kjer je tradicija gradnje pasivnih hiš precej daljša kot pri nas, subvencije podeljujejo na podlagi izračunov, v katerih upoštevajo lokalne klimatske podatke. 

V Sloveniji imamo dobro razvejano mrežo merilnih postaj, kar projektantom omogoča, da dobijo res verodostojne podatke za dotično lokacijo gradnje, ki jih morajo upoštevati pri projektiranju in energijski zasnovi pasivne hiše. Zato ni razloga, da Eko sklad ne bi sprejel PHPP izračunov za posamezno lokacijo, je prepričan Mladinov. 

Eko sklad: klimatske mikrolokacije ne vplivajo na subvencije

„Opredeljene višine sofinanciranja so poenotene za vse stanovanjske stavbe, ne glede na njihovo mikrolokacijo. Zato mora biti posledično tudi energijsko vrednotenje, ki je podlaga za opredelitev energijskega razreda za sofinanciranje, opredeljeno na podlagi enotne referenčne klime. Poenoteni razredi sofinanciranja v zahtevnejša dodatna finančna vlaganja za višjo energijsko učinkovitost in ustreznejše okoljske kazalnike narekujejo namreč uporabo poenotenega sistema energijskega vrednotenja, da so lahko vsi projekti stanovanjskih stavb računsko izenačeni,“ odgovarjajo na Eko skladu.

Zaradi takšnega pristopa lahko primerljivo in enotno ocenijo učinke prihranka energije glede na dodeljena finančna sredstva, prednosti ali pomanjkljivosti različnih klimatskih mikrolokacij po Sloveniji pa tako v energijskem smislu ne morejo vplivati na pridobitev ali pa izgubo nepovratne finančne spodbude za gradnjo bolj učinkovite stanovanjske stavbe, poudarjajo.

Komentarjev 7
  • stinger 11:43 28.november 2023.

    zaplankani butalci. drugega komentarja ne more biti. Še en primer, da čez mejo znajo, pri nas pa ne, (ker nočejo) čeprav veljajo ista krovna pravila EU,,

  • Starlink 08:44 28.november 2023.

    Ekosklad je na žalost odlagališče nesposobnih kadrov s popolnoma nesposobnim vodstvom. Ker so kadri nesposobni jim morajo poenostaviti kriterije na samo ene klimatske podatke. Pač farsa od inštitucije. Neupoštevanje realnosti pri podeljevanju sredstev. O tem je pa Alen Mladinov bolj ...prikaži večj poglobljeno pisal tule in tale članek je dejansko zgolj "prepis tega": https://www.pasivnagradnja.com/nepravicnost-ekosklada-pri-spodbujanju-gradnje-pasivnih-his-v-sloveniji/

  • Luksi 08:28 28.november 2023.

    Ekosklad je popolnoma brez pomena, saj za vso potrebno dokumentacijo porabiš znesek, ki v določenih primerih celo presega višino subvencije.