Ena od bojazni, ki skeptike odvrača od vgradnje prezračevalnega sistema, je trditev, da se v ceveh prezračevalnega sistema nabira nesnaga, zato je škodljiv. Trditev so proizvajalci in ponudniki centralnih in decentralnih prezračevalnih sistemov že večkrat ovrgli.
V prezračevalne sisteme vstopa suh zrak, ki se nikjer ne zadržuje, saj je pretok stalen. Pred tem pa gre še skozi filtre, kjer se očisti nečistoč, prašnih delcev, celo alergenov. Pogojev za razvoj mikroorganizmov tako ni.
Pri sodobnih decentralnih sistemih ne vzdrži očitek, da gresta svež in odpadni zrak po isti cevi, kar naj ne bi zadostilo higienskim standardom. Sodobni prezračevalni sistemi z rekuperacijo energije namreč uporabljajo dve ločeni poti za zrak. Ena je namenjena dovodu svežega zraka, druga odvodu odpadnega zraka. Ker se zrak ne meša, ni nevarnosti za razvoj bakterij ali kontaminacijo. Izmenjevalnik energije poskrbi za prenos energije (toplote pozimi in hladu poleti) brez neposrednega stika zračnih tokov.
Dva osnovna filtra
Navedeno pa ne pomeni, da prezračevalnih sistemov ni treba vzdrževati. Pri čemer vzdrževanje pomeni menjavo ali čiščenje filtrov.
Vsaka rekuperatorska enota ima običajno dva filtra, prek katerih poteka dvostopenjska filtracija zraka. Prvi je zunanji filter, ki ujame večje delce prahu, prsti, ostale vidne nečistoče. S tem se prepreči, da bi ti večji delci prehitro obremenili glavni filter. Tako se podaljša njegova življenjska doba in ohranja ustrezno učinkovitost sistema, pravi Kaja Forneci iz podjetja Lunos.
Drugi filter je notranji, namenjen pa je odstranjevanju finih delcev, prahu in drugih mikro onesnaževalcev, zaradi česar je kakovost zraka, ki vstopa v prostor boljša.
Kombinacija filtrov poleg kakovostnega zraka ščiti notranje komponente prezračevalnega sistema pred obrabo ter zagotavljajo energetsko učinkovitost in varno delovanje celotnega sistema.
Z dodatnimi filtri do še boljše kakovosti zraka
Poleg osnovnih dveh filtrov lahko v posamezne prezračevalne naprave vgradimo še dodatne filtre. Pri vhodnih enotah, kjer se dovaja svež zrak, je, kot pravi Forneci, možno dodati visoko učinkovit filter proti cvetnemu prahu ali F7-filter. "Ti se običajno namestijo v predhodnih, zunanjih vhodnih kanalih, preden zrak vstopi v notranjost sistema. S tem dosežemo še višjo filtracijsko učinkovitost in zmanjšamo vnos alergenskih snovi ter drobnih delcev."
V enote, ki delujejo v kuhinji ali kopalnici, se lahko dodajo filtri, primerni za zajem specifičnih onesnaževalcev. V kuhinji na primer za lovljenje maščobnih delcev in neprijetne vonjave, v enoto v kopalnici pa filtre, odporne proti visoki vlažnosti in biološkim obremenitvam.
"Z dodajanjem teh dodatnih filtrov dosežemo izboljšano kakovost zraka, zaščito notranjih komponent prezračevalnega sistema ter optimizacijo njegovega delovanja glede na posebne pogoje in potrebe posameznih prostorov," pojasni Forneci.
Čiščenje in menjava od enkrat do dvakrat na leto
Kako pogosto je treba filtre menjati ali očistiti, je odvisno tipa enote, delovanja in okolja. Na pogostost menjave poleg onesnaženosti in obremenjenosti okolja, torej kakovosti zraka, po besedah sogovornice vplivajo tudi intenzivnost delovanja prezračevalnih enot in specifične zahteve prostora, kot so kuhinje in kopalnice, kjer so prisotne dodatne onesnaževalne snovi in vlaga.
Nekatere filtre je treba nadomestiti z novimi, kot pove Forneci, pa so filtri v njihovih sistemih pralni, tako ni treba vedno znova kupovati novih. "Filter zgolj operemo pod tekočo vodo z detergentom, ga dobro osušimo in nato vstavimo nazaj v enoto."
Zamenjamo jih sami
Uporabnik lahko to nared sam. "Pri vsakem modelu so priložena podrobna navodila, bodisi v tiskani tehnični dokumentaciji ali pa v obliki video navodil. Poleg tega imajo nekateri modeli tudi vgrajeno signalizacijo (npr. LED indikator), ki opozori, kdaj je menjava potreba. Tako je postopek vzdrževanja filtra enostaven."
Pomembno je, da takrat, ko je treba filter zamenjati, torej kupiti novega, izberemo original, zasnovan ta točno določeno znamko enote. Z nameščanjem univerzalnih filtrov ali celo ponaredkov lahko škodimo sistemu, hkrati pa zmanjšamo kakovost zraka, pravi sogovornica in doda, da originalni filtri zagotavljajo natančno določene lastnosti, kot so ustrezna stopnja filtracije, pravilno zračni upor in sposobnost zaščite.
Težave zaradi vgradnje ponaredkov
Zaradi univerzalnih filtrov je učinkovitost filtracije lahko manjša, saj ni nujno, da univerzalni izpolnjujejo natančne specifikacije posameznega sistema oziroma enote. To pa lahko po besedah Forneci vodi do slabše odstranitve trdnih delcev, alergenov in drugih onesnaževalcev iz zraka.
Nepravilna sestava filtrov lahko povzroči tudi večji zračni upor, kar posledično vpliva na delovanje ventilatorjev in motorja, s tem pa se poveča obraba ter potencialno zmanjša življenjska doba celotnega sistema.
Slabša učinkovitost filtracije lahko tudi pomeni, da sistem porabi več električne energije za dosego enakega pretoka zraka, kar vodi v višje stroške obratovanja.
Sistem naj deluje ves čas
Ali je sistem prezračevanja smiselno izključiti, da bi s tem manj obremenili filtre, hkrati pa zmanjšali tudi rabo električne energije za njegovo delovanje?
Sistema ni smiselno izklapljati, preklapljati ali kakorkoli spreminjati nastavitev, odgovarja Forneci. "Sistem bo najbolje in pravilno deloval, če bomo zaupali avtomatiki, na kateri temelji prilagajanje njegovega delovanja sistema. Če imamo res specifično potrebo, pa se seveda lahko naprave prilagajajo, sistem se lahko popolnoma izključi, lahko se spremeni moč delovanja, lahko izberemo različne načine (intenzivno prezračevanje, nočni način). Vsekakor pa ne smemo in tudi ne moremo izključiti zgolj enega rekuperatorja, saj s tem porušimo ravnovesje in pravilno delovanje."
Izključimo lahko le posamezne enote, na primer v kopalnici, če ni v uporabi, a pri tem naj rekuperatorska enota še naprej zagotavlja osnovno prezračevanje. S tem se enota prilagodi specifičnim potrebam posameznih prostorov glede na dejansko uporabo. Tako tudi dosežemo optimalno energijsko učinkovitost in prilagojenost sistema, hkrati pa zagotovimo, da prezračevanje poteka glede na aktualne potrebe in pogoje v stavbi.
Minimalni stroški delovanja
Stroški za delovanje sistem niso visoki, saj povprečna rekuperatorska enota deluje z močjo od 0,4 do 3,3 vata. Če deluje neprestano 356 dni na leto pri največji moči, bo v enem letu porabila nekaj manj kot 29 kWh. Ob povprečni ceni električne energije 0,20 evra na kWh je letni strošek njenega delovanja 5,8 evra.
Največ električne energije na primer porabi enota z ventilatorjem, katere največja moč je 6,2 W. Če bi ta enota delovala pri polni moči celo leto, bi bil strošek električne energije nekaj manj kot 11 evrov.
Enote pri maksimalni moči po besedah Forneci delujejo ob ekstremnih pogojih in v kratkih obdobjih, večino leta pa delujejo z bistveno nižjimi močmi, zato so tudi letni stroški za električno energijo nižji od prej izračunanih.
