Teh deset družinskih hiš zagotovo želite videti

Letos bo vrata odprlo več kot 90 različnih stavb, na ogled bodo tudi zunanje ureditve. Tisti, ki se spogledujejo s stanovanjskimi rešitvami, si bodo letos ogledali več kot 10 novih in prenovljenih hiš, vrata bodo odprli tudi lastniki prenovljenih stanovanj, na ogled pa bodo tudi turistični objekti, na ogled pa bo tudi novo zavetišče za brezdomce v Ljubljani. 

"Izpostavljeni projekti kažejo, kakšne rešitve na ključne izzive današnje družbe lahko ponudi arhitektura," pravijo organizatorji, ki so letošnji festival OHS naslovili Vsa merila arhitekture.

Festival OHS z vodenimi ogledi v živo bo potekla od petka, 17. do nedelje, 19. aprila 2026. Organizatorji pa bodo prijave za oglede začeli sprejemati 9. aprila. 

Izbira je zelo pestra, za začetek pa vam predstavljamo 10 družinskih hiš, ki si jih boste lahko ogledali tudi v živo. Med njimi sta tudi naselje lesenih vrstnih hiš in ekološka, samozadostna vas, ponovno pa si lahko ogledate tudi alpski hiši, ki sta lani po izboru obiskovalcev festivala prejeli nagrado OHS Awards. 

Hiša za družino v hitrem ritmu

Biro Gašperič

Že od prvega srečanja z lokacijo je družino zanimalo, kako prisluhniti njenim danostim in jih prevesti v arhitekturo. Pri tem je bilo odločilno, da sta bila naročnika odprta za rešitve, ki niso samoumevne, a izhajajo neposredno iz prostora. Pritličje se odpira kot enoten, prelivajoč se prostor.

Kuhinja in jedilnica se povežeta z bivalno teraso, ki se približa gozdnemu robu. Dnevna soba je nekoliko poglobljena, umirjena, zaznamovana z izrazitim kaminom. V istem nadstropju se diskretno umesti tudi spalnica staršev z odprto kopalnico in garderobo. Nadstropje, dostopno po odprtem stopnišču, se najprej razkrije kot galerija – prostor pogleda, dela in umika. V zaledju najdeta svoje mesto otroški sobi s kopalnico.

Arhitekturno celoto dopolnjujeta unikatna betonska parkirna nadstrešnica in oblikovno sorodna vrtna lopa – kot mirna spremljevalca hiše in njenega okolja. Hiša je v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.

Hiša na robu ravnice

Tomaž Ebenšpanger, Skupaj arhitekti

Paviljonska hiša na robu murskosoboške ravnice združuje sodobno prostorsko logiko in lokalno modernistično tradicijo. Zasnovana je okoli treh betonskih jeder, ki omogočajo odprto, fleksibilno tlorisno zasnovo ter močno povezavo z vrtom prek velikih zasteklitev.

Vidni beton, preprosti materiali in natančni detajli ustvarijo arhitekturo, ki je racionalna, taktilna in poetična – diskreten, a samozavesten paviljon v zelenju. Hiša je v Murski Soboti.

Hiša Kozjek

Studio MIKA

V osrčju ruralne Slovenije stoji sodobna hiša za dve osebi, ki nadomešča staro kmečko stavbo, ob kateri sta ohranjena kamnita klet in kozolec. Nova gradnja spoštuje logiko stare hiše, njeno orientacijo, način dostopa in poglede proti bližnji cerkvi ter jo nadgrajuje za sodobno bivanje. 

Zasnova temelji na trajnostnih principih in uporabi naravnih materialov. Lesena skeletna konstrukcija je napolnjena s slamnatimi kockami, notranje površine so obdelane z ilovnatimi ometi, zunanje z apnenimi, masivne hrastove deske in tadelakt v kopalnici pa dopolnjujejo materialni nabor. Materiali dajejo prostoru toplino, taktilno kakovost in trajnost. Osrednji del hiše zaseda servisni boks, ki združuje kopalnico, tehnične prostore, shranjevanje in stopnice na galerijo z dodatnimi ležišči in delovno mizo. Njegova lesena obloga optično razmejuje bivalne prostore, oblikuje vhod in ustvarja intimnost spalnice. Hiša se odpira na okolico z velikimi zasteklitvami proti vasi in naravi, terasa na nasprotni strani pa nudi zasebnejši zunanji kotiček. Zaobljeni vogali in premišljena prostorska razporeditev ustvarjajo občutek domačnosti in zavetja. Hiša je v okolici Mirne na Dolenjskem.

Hiša NaGor

Multiplan arhitekti

Soseska vrstnih hiš, zgrajena med leti 1955 in 1957, je nastala po načrtih Marka Šlajmerja in sodelavcev. 

Projekt prenove se osredotoča na minimalne posege v objekt, ki izboljšujejo bivanjske pogoje, ne da bi posegali v izvirno zasnovo. Arhitekti so šest medetaž povezali v enovit vertikalen prostor z osrednjim odprtim stopniščem. Iz tega sledi večja prostorska pretočnost, boljša osvetlitev in vizualna povezanost prostorov.

Svetel in zadržan interier z uporabo lesa in belih sten poudarja prostornost in domačnost. Program je reorganiziran za optimalen izkoristek prostora, prenovo pa dopolnjuje pritlični prizidek s kuhinjo, ki se z umirjeno arhitekturno podobo diskretno vključuje v obstoječi objekt. Hiša stoji v Ljubljani.

Hiša Glince

Arrea arhitektura

Obstoječe stanje hiše je bilo idilično, a skromno v dimenzijah in materialih. Avtorji projekta so se skupaj z naročnikom odločili, da ohranijo ključne elemente stare hiše – glavno vhodno fasado, dvokapno streho, nekatera majhna okenca, obokan prostor stare kuhinje ter eno izmed sob.

Pozneje prizidani del hiše so odstranili, staremu jedru pa dodali nov volumen, ki je deloma enoetažen in deloma medetažen. V starem delu so ohranjeni skupni bivalni prostori – izba z jedilnico in kuhinja, v novem pa so dnevna soba ter spalnici staršev in otroka, razporejene ena nad drugo. Celoto pokriva enotna streha, ki je neposredno nadaljevanje prvotne. Njena kontinuiteta je berljiva tako od zunaj kot z notranje strani, saj je mansarda odprta in omogoča poglede skozi hišo. Ob severni fasadi je umeščen nov vezni hodnik z ravno streho, ki povezuje vse prostore in hkrati vključuje dolgo garderobno omaro. Prostorska zasnova temelji na prostem tlorisu, ki omogoča večsmerno povezovanje prostorov in njihovo odprtost na vse strani. Vsi prostori se zaključujejo s pogledi v okolico, osrednji bivalni prostor pa se odpira na veliko južno teraso z razgledom na vrt in gozd v ozadju. Odprtine so umeščene premišljeno, tako da omogočajo naravno osvetlitev. Uporabljeni materiali so izključno naravni – les, teraco in glineni ometi. Hiša želi pokazati, kako je mogoče z enotno streho povezati različne prizidke v skladno celoto. Hiša je v Ljubljani.

Hiša Malija

Raketa

Projekt Malija uresničuje princip "zunaj–znotraj", kjer interier postane izhodišče arhitekture. Z materialno doslednostjo – betonsko čipko, naravno mrežo in enotnim teraco tlakom – se prostor pretočno odpira v krajino.

Svetloba, sence, zvoki in sezonske spremembe prehajajo v notranjost ter ustvarjajo dinamično atmosfero. Oprema ni zgolj funkcionalna, temveč ključna nosilka prostorske izkušnje in arhitekturnega izraza. Hiša stoji v okolici Izole.

Hiša Verdea

Vivijana Zorman

Sodoben, odprt bivalni interier zaznamujejo tekoče prostorske povezave, topli toni in skrbno izbrani, edinstveni oblikovalski poudarki. Interier je zasnovan z mislijo na povezanost prostorov, ki se naravno prelivajo drug v drugega ter ustvarjajo občutek prostornosti.

Kuhinja v nežno zelenem odtenku prostoru doda svežino in ravnovesje, medtem ko topla barvna paleta bivalnih prostorov poudari udobje in umirjeno eleganco. Hiša je v Logatcu.

Villa Porta No

Nina Levičnik

Villa Porta No je zasnovana kot večnamenski bivalni objekt, v katerem se prepletajo zasebni dom, namestitvene kapacitete in prostori za druženje. Izhodišče za izbiro lokacije so bile sanje investitorjev, slovensko-hrvaškega para, o kamniti hiši z vrtom ter vpetosti v živahno lokalno skupnost.

Te so našle svoj prostor v slikovitih Balah. Objekt, ki se razprostira na štirih etažah in obsega približno 280 m², predstavlja preplet revitalizacije obstoječe arhitekturne dediščine in sodobnih bivalnih principov.

Ekološka vas Mokri Potok

Matjaž Suhadolc

Ekološka vas Mokri Potok je projekt, ki nastaja že več let. Vprašanja o trajnostnem življenju, ekologiji in tem, kako biti del rešitve in ne del problema, so pred 14 leti nekaj družin pripeljala v kočevske gozdove. Ne po naključju, temveč povsem načrtno – s projektom ekološkega, prvega off-grid naselja v Sloveniji.

Hiše so razporejene kot pahljača ob cestni krivulji, vrtovi pa so umeščeni pred hišami. Hiše se zgledujejo po tradicionalni arhitekturi. Cilj je doseči sobivanje starega in novega z uporabo naravnih materialov, kot so les, kamen, ilovica, apno in konopljina izolacija. Poseben poudarek je na energetsko učinkoviti gradnji in sodobni tehnologiji pridobivanja energije. Vsaka hiša s svojimi viri in sistemi zadosti potrebam njenih stanovalcev. Noben objekt v vasi ni priklopljen na javno infrastrukturo.

Vsak objekt zbira in shranjuje deževnico, ki se po filtraciji uporablja v sistemu hiše. Odpadne vode se prek greznice čistijo v individualnih rastlinskih čistilnih napravah. Odpadki se zbirajo na skupnem ekološkem otoku v vasi. Vsaka hiša ima lastne fotovoltaične panele in baterije, s katerimi pokriva svoje energijske potrebe. V središču bivalnega dela vasi je predviden skupni baterijski center, v katerega se bo vlagala odvečna energija iz individualne proizvodnje. Ekološka vas je v okolici Kočevja.

Rezidenca Jezero

Enota

Rezidenca Jezero je stanovanjski kondominij na Bledu s 14 enotami, razporejenimi v dva niza objektov v montažni leseni gradnji s skupno podzemno garažo. Nizka, razčlenjena zasnova povzema elemente lokalne arhitekture in stanovalcem nudi občutek bivanja v samostojnih hišah.

Med nizoma se odpira tlakovan notranji atrij, ki služi kot skupni prostor za srečevanje in druženje ter zagotavlja varno in nadzorovano okolje.

Več fotografij si lahko ogledate v galeriji zgoraj.