Pod streho > Gradimo & obnavljamo
1936 ogledov

To vas čaka, če vam hišo zalije voda

poplave - fotografija je simbolična
Sanacije prostorov, ki jih je zalila voda, mora potekati premišljeno, po korakih in pogosto ob pomoči strokovnjakov, sicer lahko dolgoročno naredimo še več škode.

Izliv vode iz vodovodnih cevi, vdor odpadnih voda iz kanalizacije, še najbolj pa poplava, lahko v hiši naredijo izjemno škodo. Voda namoči opremo, zidove in tlake, povzroči lahko celo propadanje konstrukcijskih materialov in v najslabšem primeru ogrozi trdnost hiše. Kako obsežna bo škoda, je na eni strani odvisno od količine vode in koliko časa je ta stala v hiši, na drugi pa od kakovosti materialov in gradnje. Našteto vpliva tudi na to, kako se je treba lotiti sanacije prizadetih prostorov.

Najprej izklop elektrike in plina

Pri izlivih vode iz vodovodnih cevi ali vdoru odpadnih voda, je običajno dovolj, da prostore očistimo in naravno izsušimo, izjema so le okvare ne ceveh, ki jih ne opazimo takoj. Ta voda pa lahko povzroči več škode, zato je pred izsuševanjem potrebna sanacija prizadetih elementov in materialov. Enako velja pri poplavah.

O možnostih poplav smo običajno prej obveščeni, zato je čisto prvi ukrep, še preden te dosežejo hišo,  izklop elektrike in plina, če ga imamo, pravi Jože Kos, vodja dejavnosti sanacije na Gradbenem inštitutu ZRMK

Ko se naraščanje vode umiri in ne predstavlja več nevarnosti za naša življenja, je treba preveriti, v kakšnem stanju so strojne inštalacije, predvsem peči in morebitna cisterna za kurilno olje. Ta bi morala biti že pred poplavami zavarovana in ustrezno sidrana, naslednji korak opiše sogovornik. 

Livorno poplave | Avtor: Epa Epa

Črpanje vode iz prostorov

Še preden začnemo iz prostorov črpati vodo, je pametno vse fotografirati. Kasneje bomo na podlagi fotografij pri zavarovalnici lažje uveljavljali škodo, ki je nastala. Potem je iz hiše treba spraviti vso vodo in umazanijo. Iz pritličnih prostorov bo vsaj delno odtekla sama, iz kletnih pa jo bo treba črpati. Pri tem bo najbolj dobrodošla pomoč gasilcev, ki bodo vodo črpali najlažje in najhitreje, a ker običajno ob poplavah ni prizadeta le ena hiša, je nanje treba počakati. 

Zato se odstranjevanja vode lotimo sami, lahko z vedri in drugimi pomagali, kar bo trajalo precej časa, pa še naporno je, hitreje in učinkoviteje pa bo šlo s potopno črpalko. Zato jo je v hišah, ki so poplavno ogrožene, dobro imeti pri roki. „Električne črpalke lahko prečrpajo približno 10 do 13 kubičnih metrov vode na uro, zmogljivejše pa so motorne na bencinski pogon, ki lahko delujejo nepretrgoma tudi dalj časa, medtem ko je treba električne, če jih seveda sploh lahko uporabljamo, večkrat izklopiti, da se ne pregrejejo,“ svetuje Kos.

Pregled in ocena škode na konstrukcijskih materialih

Potem ko je voda zunaj, je iz prostorov treba očistiti še umazanijo in odnesti vse pohištvo ter druge predmete, odstranimo tudi talne obloge, če niso keramične. „Šele ko je prostor prazen, lahko pregledamo posledice navlaženja gradbenega materiala in se odločimo, kako ga bomo sušili, in ali bodo potrebni drugi sanacijski ukrepi.“ 

Pregledati je treba tlake, omete, konstrukcijo zunanjih sten in strope. „Če so tlaki izdelani kakovostno, izolirani pa z vodoodbojno toplotno izolacijo, kot je denimo ekstrudirani polistiren, če je na zunanjih stenah vidna le sled vode oziroma vlage, ometi pa niso zelo prizadeti, in če se nam zidna malta med prsti ne drobi, lahko začnemo z izsuševanjem. V nasprotnem pa je treba posamezne prizadete dele tudi sanirati,“ pojasni Jože Kos.

Vse lastnike hiš ob tem pomiri, da izkušnje kažejo, da „so pri večini do zdaj obravnavanih poplavljenih objektov mehansko tehnične lastnosti gradiva po njihovi oceni ostale praktično enake. Tako se nosilnost masivno grajenega zidovja tudi po večkratnih poplavah ni bistveno zmanjšala.“ 

Poplave Domžale | Avtor: Luka Novak Luka Novak

Izsušiti je treba tudi 2000 in več litrov vode

Po poplavah bo iz prostorov treba izsušiti zelo veliko količino vlage, saj se v zidovju in tlakih prostora velikosti 20 kvadratnih metrov, ki je bil zalit do višine metra in pol, zadržuje približno 3500 litrov dodatne vlage. 

Zaradi kapilarnega vleka se zidovi lahko navlažijo celo do višine od pol do enega nad najvišjo gladino poplavne vode. „Nasičena vlaga opečnega zidovja znaša kar od 20 do 25 odstotkov glede na maso zidu, kar pri 30 centimetrov debelem zidu pomeni približno 100 litrov na kubični meter. Betonski nosilni elementi in tudi talni estrihi vpijejo od 10 do 12 odstotkov vode glede na svojo težo. Torej bo v približno pet centimetrov debelem talnem betonskem estrihu približno od 12 do 15 litrov vode na kvadratni meter.“ 

Ker moramo za vsaj približno uspešno izvedbo sanacije notranjih opleskov stopnjo vlage v zidovih in ometih s sušenjem zmanjšati pod vrednost petih odstotkov glede na težo, v tlakih za vgradnjo novih lesenih finalnih tlakov pa na največ tri odstotke, moramo zato čim prej iz vsakega tako velikega poplavljenega prostora odvesti vsaj 2000 l vode. 

Prostore lahko sušimo naravno ali strojno

Naravno sušenje pomeni, da prostore intenzivno ogrevamo in večkrat na dan od po pet ali deset minut zračimo s prepihom. Takšno sušenje bo precej dolgotrajno, saj se masivno grajeni zid debeline od 30 do 40 centimetrov do še sprejemljive stopnje navlaženosti suši vsaj od štiri do šest mesecev. Bo pa precej hitreje potekalo jeseni in pozimi, ko je zunanji zrak bolj suh, kot poleti, pove sogovornik.

„Veliko hitreje zidove in tlake izsušimo umetno oziroma prisilno. V prostore namestimo kondenzacijske razvlaževalnike zraka. Vsak ob ustreznem ogrevanju objekta iz zidov in tlakov dnevno odvzame od 50 do 70 litrov vode. Vodo iz sloja talne toplotne izolacije, katere izsuševanje močno ovira polietilenska folija, vgrajena pod talnim estrihom, pa se najhitreje odvaja strojno z vpihovanjem in nato razvlaževanjem zraka prek vrtin, ki jih zvrtamo v tla do nivoja talne hidroizolacije,“ Kos svetuje hitrejši način sušenja.

Sanacija kletnih prostorov v Šiški | Avtor: Bralka Simona Bralka Simona

Cena strojnega izsuševanja tudi več kot 2000 evrov

Pri tem pa opozori, da bo proces sušenja sicer zaključen v 10 do 14 dneh, a bodo zato stroški toliko višji. Za sušenje približno 100 kvadratnih metrov velikih prostorov je cena približno 1500 do 2000 evrov, k temu pa je treba prišteti še stroške za elektriko, ki se povzpnejo na 150 do 200 evrov.  

Ker so ob ostali nastali škodi zaradi poplave stroški že tako visoki, je za marsikoga to čisto prevelik finančni zalogaj. Zato Kos svetuje, da intenzivno strojno izsuševanje uporabimo v bivalnih prostorih, ki jih nujno potrebujemo, druge prostore, predvsem kleti, pa sušimo naravno.

V posušene prostore lahko položimo tudi les

Šele ko so prostori dobro posušeni in smo raven vlage v stenah in tlakih znižali na še sprejemljivo, lahko ponovno položimo talne obloge, stene pa na novo prepleskamo. Na suhe tlake lahko ponovno položimo lesene talne obloge, vendar naš sogovornik svetuje, da v hišah, v katerih je izpostavljenost poplavam večja, ali pa pa je bila celo večkrat že poplavljena, tla obložimo s keramičnimi ploščicami, ki so na vodo praktično neobčutljive. Tudi za stene izberemo zidne barve, ki so čim manj vpojne za vodo.

V hišah, kjer je poplava veliko bolj poškodovala tlake, omete, stene in strope, bo pred sušenjem treba te prizadete dele sanirati.  
  
Več o gradnji in obnovi najdete tukaj.


 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.