Po podatkih statističnega urada je bilo lani v Sloveniji približno 63.000 gospodinjstev energetsko revnih. V njih je živelo okoli 110.000 oseb, kar je približno tisoč več kot leto prej. "Problem energetske revščine je posebej izrazit na podeželju, kjer je več slabo izoliranih stavb, zastarelih ogrevalnih sistemov in manj dostopa do podpornih mehanizmov kot v urbanih območjih," ugotavljajo v okoljski organizaciji Focus.
Energetsko revščino lahko najbolj učinkovito naslovimo z energijsko obnovo domov, saj le tako lahko zmanjšamo potrebo po toploti, s čimer zmanjšamo stroške predvsem za ogrevanje. Hkrati pa z uporabo kakovostnih, sodobnih in bolj učinkovitih sistemov ogrevanja in priprave tople vode lahko uporabljamo cenejše energente. V gospodinjstvih se izboljšajo tudi bivalne razmere, manj je vlage in plesni, zrak v prostorih je zaradi vgradnje mehanskih prezračevalnih sistemov boljši.
Kažipot za energijsko prenovo
A vse to poleg izdatnih finančnih sredstev terja tudi znanje in ozaveščenost, pogosto pa je težava že informiranost. Ali kot poudarja Katja Huš iz Focusa, koordinatorica projekta RENOVERTY v Sloveniji: "Energetske prenove so kompleksen in finančno zahteven proces, kar lahko marsikatero gospodinjstvo odvrne od takšnega projekta".
V okviru RENOVERTY projekta na temo energetske obnove domov za ljudi, ki jih pesti energetska revščina, so v Focusu poseben poudarek namenili energetski revščini v Zasavju. Med drugim so pripravili posodobljene Kažipote za energetske prenove domovanj na podeželju, namenjene vsem ranljivim gospodinjstvom, ki želijo zmanjšati stroške energije in izboljšati svoje udobje z obnovo domov.
Gre za rezultat procesa, ki je vključeval več delavnic z različnimi nacionalnimi in lokalnimi deležniki v Zasavju, kot so občine, komunalna podjetja, centri za socialno delo, socialne organizacije, lokalne akcijske skupine in drugi akterji, vključno z ranljivimi gospodinjstvi.
Štiri sistemske ovire
Pri čemer pa so identificirali tudi nekatere ključne sistemske ovire, ki jih je treba nasloviti za uspešno izvajanje energetskih prenov v energetsko revnih gospodinjstvih.
Energetsko revna gospodinjstva so v okviru razpisa ZER 2024 (Eko sklad) upravičena do 100-odstotne subvencije za energijsko prenovo doma, gre za pomembne korake, vendar kot ugotavljajo v Focusu, zneski pogosto ne zadoščajo za izvedbo vseh potrebnih ukrepov, zato je potrebna njihova nadgradnja.
Druga težava ali ovira je ozaveščanje gospodinjstev o možnostih prenove in dostopnih subvencijah, ki je še vedno nezadostno. Po navedbah Focusa je v prihodnje potrebno tesnejše sodelovanje med nacionalnimi institucijami, kot sta ne primer Eko sklad in svetovalna mreža ENSVET, ter lokalnimi akterji, ki so neposredno v stiku z ranljivimi skupinami. Pri tem imajo v mislih centre za socialno delo, občine, patronažne službe, humanitarne organizacije.
Ugotavljajo tudi, da trenutna definicija energetske revščine izključuje številne gospodinjske tipe, ki formalno ne ustrezajo kriterijem, a se v praksi soočajo z visokimi energetskimi stroški.
Posebno pozornost pa je po njihovem mnenju treba nameniti tudi najemnikom in razvoju modelov vključevanja energetsko revnih v energetske skupnosti, da bodo v njih lahko sodelovali kot enakovredni partnerji.
Aktivnosti na lokalni ravni in v CSD
Kako reševanje energetske revščine poteka v praksi, smo preverili na Eko skladu, kjer dodeljujejo sredstva za energijske prenove.
"Z vidika Eko sklada je bil izziv predvsem, kako zagotoviti, da informacije pridejo do tistih, ki so jim spodbude namenjene, ter da se za pridobitev spodbude in obisk energetskega svetovalca sploh odločijo," pravijo na Eko skladu.
Zato so se povezali z občinami, centri za socialno delo, nevladnimi organizacijami. Vzpostavili so podporno mrežo koordinatorjev, "ti posameznike, ki se soočajo z energetsko revščino, ozaveščajo in jih informirajo o ukrepih Eko sklada ter jim pomagajo pri prijavi na javni poziv".
Pomoč koordinatorjev je za vse vlagatelje brezplačna, seznam koordinatorjev ZER 2024 pa je po posameznih regijah objavljen na spletni strani Eko sklada.
Posebej na skladu izpostavljajo sodelovanje s centri za socialno delo, za katere so organizirali številne delavnice, "kajti zavedamo se, da imajo strokovni delavci na CSD boljši dostop in uvid v potrebe ranljivih gospodinjstev ter lahko odlično delujejo kot posredniki informacij o ukrepih Eko sklada".
V informiranje in pomoč pri prijavi je vključena tudi mreža energetskih svetovalcev mreže ENSVET, ki vlagateljem, ki izpolnjujejo pogoje javnega poziva, skupaj s koordinatorji zagotavljajo tudi pomoč pri koordinaciji izvedbe energetske obnove njihovih stavb.
Kot posebno težavo na skladu izpostavljajo enako dejstvo kot v Focusu: "Obstajajo posamezniki, ki dejansko živijo v revščini, vendar pa jih uradni podatki oziroma formalni kriteriji, ki opredeljujejo upravičence do spodbud, kot take ne zajamejo".
Pomoč koordinatorjev in energetskih svetovalcev
Sistem dodeljevanja sredstev, do katerih so upravičena energetsko revna gospodinjstva poteka tako, da gospodinjstvo s pomočjo koordinatorja, lahko pa tudi samo, vloži vlogo na Eko sklad. "Materialno ogroženost se izkazuje s tem, da je vlagatelj prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali otroškega dodatka do 3. razreda; torej to določamo na podlagi odločb centrov za socialno delo," pojasnijo na skladu.
V proces vključen tudi izvajalec
Če je vloga popolna, sledi obisk energetskega svetovalca iz mreže ENSVET. V naslednjem koraku Eko sklad izda odločbo o odobreni subvenciji, nato sledi podpis tripartitne pogodbe, ki jo podpišejo vlagatelj, Eko sklad in izvajalec, ki je izdal predračun za izvedbo.
Po podpisu pogodbe mora gospodinjstvo ukrepe, za katere bo dobilo 100-odstotno subvencijo, izvesti v 12 mesecih.
Ko je naložba zaključena, mora vlagatelj na Eko sklad poslati zaključno dokumentacijo, energetski svetovalec pa opravi končni pregled, ki potrdi ustreznost izvedbe. Postopek je zaključen z nakazilom subvencije izvajalcu.
Odobrili že več kot 10 milijonov evrov
Do zdaj so na Eko skladu v okviru prvega razpisa ZER iz decembra 2023 izdali 1456 pogodb, izvedenih pa je bilo 907 naložb v skupni višini skoraj 9,4 milijona evrov. En vlagatelj sicer lahko v okviru ene pogodbe izvaja več naložb.
Po pozivu ZER 2024, ki je še odprt, so do zdaj prejeli 1499 vlog, izdali so 442 pogodb, gospodinjstva pa so izvedla 86 naložb v skupni vrednosti 983.490 evrov. V povprečju je gospodinjstvo prejelo nekaj več kot 11.000 evrov.
Višina nepovratne finančne je sicer 100 odstotkov upravičenih stroškov projekta vlagatelja, vendar ne več kot 18.000 evrov z DDV, kar predstavlja tudi najvišji izplačan znesek.
Največkrat zamenjajo okna in vrata
Največ spodbud je Eko sklad odobril za ukrep vgradnja energijsko učinkovitih oken in/ali zunanjih vhodnih vrat v eno ali dvostanovanjski stavbi ali v posameznem stanovanju v večstanovanjski stavbi, in sicer za 263 naložb. Sledi toplotna izolacija zunanjih sten na eno ali dvostanovanjski stavbi (226 naložb), za ukrep toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru na eno ali dvostanovanjski stavbi pa so izdali 218 naložb.
Dolgotrajen proces
Celoten postopek od oddaje vloge do izvedbe ukrepa in izplačila subvencije traja precej dolgo. Eden od razlogov je precejšnje število vlog, ki na sklad prihajajo praktično vsak dan, drugi pa, kot navajajo na skladu, "od oddaje vloge do prejema odločbe traja približno pol leta, saj je pri vsaki vlogi potreben tudi predhoden ogled energetskega svetovalca". Po podpisu tripartitne pogodbe pa ima vlagatelj še 12 mesecev časa, da izvede naložbo.
tele subvencije je težje dobit kot zadet jackpot. zakaj ne more kdo dobit denarsamo za nekaj, zakaj mora naredit iz stare bajte, pasivno vilo? komu to uspe? kako zamenjat okna, obnovit fasado , naredit izolacijo in zamenjat ogrevanje, kot da… ...prikaži več podereš hišo in grev na novo zgradit. koliko bi pomenilo revnim ljudem da bi dobili recimo sodobno gretje, pa mislim da bi se tudi pri starem štedilniku poznalo. če bi bila vsaj okna dobro izolirana in vzidana. ampak ne. treba je dražit s sladoledom za šipo
Energetska revščina se v Sloveniji povečuje, čeprav je Eko sklad v zadnjih letih dodelil že za 10 milijonov evrov 100-odstotnih subvencij za naložbe v večjo energijsko učinkovitost domov energetsko revnih gospodinjstev.Kaj pa če bi znižali ceno elektrike,da bi narod vsaj… ...prikaži več položnice lahko plačal,aja tko pa ne gre,te subvencije se bodo pa itak razgubile med bogate.