"Cene so se od začetka leta znatno dvignile"
Na strokovnih sekcijah pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) zaznavajo skokovit dvig cen nekaterih osnovnih gradbenih materialov, pa tudi občasne težave z njihovo dobavo, kar pripisujejo posledicam pandemije covida-19. Predvsem gre za armaturno jeklo, proizvode, izdelane iz polimerov, kot so vodovodne in kanalizacijske cevi, pa tudi lesne proizvode, izolacijske materiale, cement in podobno, pravi Janko Rozman, sekretar sekcij gradbincev, kleparjev krovcev in instalaterjev-energetikov na OZS.
"Cene so se od začetka leta znatno dvignile, pri nekaterih materialih tudi za nekaj 10 odstotkov, česar v zadnjih desetletjih ne pomnimo," stanje opiše Rozman. Zaenkrat dvigovanju cen gradbenih materialov še ni videti konca, zato v gradbeni panogi in tudi med investitorji glede tega vlada precejšnja zaskrbljenost, dodaja.
Nastradali bodo tudi naročniki
"Vsekakor to niso vzpodbudne informacije, ne za investitorje in ne za izvajalce del. V težkem položaju so predvsem tisti izvajalci, ki so pogodbe sklepali še v lanskem letu ter v začetku tega leta, ko so bili v pomanjkanju del. Takšnega povišanja cen seveda niso mogli predvideti," razloži sogovornik. Po njegovih besedah je zato zelo pomembno, kaj je glede cen zapisano v pogodbah, "zakonodaja in uzance so na tem področju dokaj jasne". V nezavidljivem položaju so se znašli tudi naročniki, saj bodo posledično morali prevzeti znaten del tega nepričakovanega poviševanja cen.
"Očitno je zaradi posledic pandemije prišlo do zmanjšanja proizvodnje določenih materialov, kar posledično vpliva na njihove cene. Vsekakor lahko upravičeno pričakujemo in želimo, da se bodo po normalizaciji epidemioloških razmer tudi cene ustalile in vrnile na nek normalen nivo, vendar je v povezavi s covidom-19 še toliko nejasnosti in presenečenj, da je težko napovedati končno stanje. Prav gotovo pa bo za to potreben določen čas," sklene Rozman.
Bojanić: "Izvirni greh" so zagrešili linijski ladjarji
Čedomir Bojanić, predsednik Sekcije pristaniških špediterjev na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), pa meni, da je govoriti o višjih cenah gradbenega materiala nepošteno, saj cene le sledijo splošnim trendom. "Upamo lahko le, da se ne bližamo kakemu balončku, ki bi lahko imel usodnejše posledice."
"Izvirni greh" podražitve dobrin so po njegovem mnenju storili linijski ladjarji. "Zaradi posledic pandemije so se v lanskem letu razmere na linijskem prevozu blaga tako spremenile, da so ladjarji zaradi lastne prilagoditve sprožili verižno reakcijo, ki je privedla do enormnih podražitev ladijskih prevozov, posledično pa tudi drugih prevozov," razloži sogovornik. Kot dodaja, so ob tem spremenjene nakupovalne navade (recimo porast nakupovanja v spletnih trgovinah) dvigu cen dale še dodaten pospešek. Cene so tako danes tudi nekajkrat višje od tistih, ki so veljale ob začetku uvedbe ukrepov za zamejevanje širjenja epidemije.
Kaj pričakuje v prihodnje? "Dinamike na krajše obdobje si danes ne upa nihče napovedovati. Razmere na trgu kontejnerskega transporta se bodo normalizirale takrat kot ostali pogoji na vseh ravneh življenja," pravi Bojanić.
Nepredvidljive cene, pogosto drastične podražitve
Podražitve gradbenega materiala pa povzročajo preglavice tudi trgovcem. Peter Horvat, direktor upravljanja blagovnih skupin v Merkurju, pravi, da v zadnjih mesecih, še posebej po drugem lockdownu zaradi epidemije, opažajo podražitve določenega segmenta gradbenega materiala, ki so posledica dviga osnovnih cen surovin in ostalih stroškov na trgu (stroški transporta, cene nafte in logistika). Tudi sami zaznavajo izjemno nepredvidljivost cen, podražitve so pogosto drastične, v posameznih primerih tudi za več kot 30 odstotkov. Poleg tega je gibanje cen med posameznimi kategorijami skozi čas zelo različno, pojavljajo se tudi večkratne zaporedne podražitve istih izdelkov, dodaja sogovornik.
"Tako se tudi mi soočamo s podražitvami dobaviteljev, ki so posledica podražitev surovin in motenj v globalnih oskrbnih verigah. Se pa podražitve s strani dobaviteljev že umirjajo," pojasnjuje Horvat. Kljub temu skušajo obdržati prodajne cene za kupce čim stabilnejše.
Preglavice jim, kot rečeno, poleg podražitev povzročajo tudi motnje v oskrbnih verigah, ki jih skušajo omiliti ali preprečiti s pomočjo obvladovanja zalog, iskanja alternativ oz. substitutov.
Eno leto razlike. pic.twitter.com/Kf3xKKHLvh
— Zrimškow (@bosstjanz) August 2, 2021
Skupno so se cene surovin v primerjavi z junijem lani zvišale za 7 odstotkov
Kaj kažejo podatki Statističnega urada RS? V mesecu juniju 2021 je bil skupni indeks cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta v dejavnosti obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva za 5,2 odstotka višji, na področju proizvodnje izdelkov iz gume in plastičnih mas za 9,1 odstotka višji, na področju proizvodnje kovin 21,1 odstotka višji, na področju proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav, pa za 9 odstotkov višji.
Skupno je bil v juniju indeks surovin v primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta 107,0, kar pomeni, da so se cene surovin zvišale za 7,0 %.
Še nekoliko bolj se je povišal indeks stroškov gradbenega materiala v primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta. Znašal je 112,6, kar pomeni, da je bilo zvišanje 12,6-odstotno. Višajo se tudi uvozne cene surovin – v juniju 2021 so se v primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta cene zvišale za 16,0 %.
Cene so dražje, ker je med lockdowni zacvetel črni trg gradbenega materiala še bolj kot je to prej. Padec trgovinske prodaje z poračunanim ddv-jem, torej uradno....ne pod mizo, pa pomeni lahko samo višanje cene produkta. Tega je že prej bilo… ...prikaži več veliko, zdej je pa samo še več. Plačali bomo pa končni kupci, ki kupujemo mo na blagajnah. Simple
Smo ravno pri hiši na vrtu delali nadstrešek, ki ima seveda OSB plošče, ugotovili smo, da se je v roku šestih mesecev podražilo vse za 100%-300% ne pa 30%?! Plačali smo namreč 3x več kot lani. Izvajalec dela mi je… ...prikaži več zagotovil, da dejansko niti ni imel toliko zaslužka, ker se je material podražil! In kdo vpliva na to? Kdorkoli že je, naj se cvre v peklu. To bi morala regulirati država in skupaj z njo tudi inšpektorji, ne morejo se kar tako vsepovprek nabijati marže od enega do drugega. Nismo Švica!
Izvirni greh nispo povzrocili linijski ladjarji, ampak kratkovidnost politikov in podjetnikov, ki so za par ficnikov razlike preselili vse na drugi konec sveta. Letos pac ne bom kupoval avta in gradbeniskih uslug. Dokler cene ne padejo.