Ločite ti dve rastlini? Ena je zdrava in slastna, druga smrtno nevarna

Čemaž, ki ga eni uporabljajo v kulinariki, drugi pa prisegajo na njegove zdravilne učinke, je od 10 do 40 centimetrov visoka trajna rastlina, ki ga najpogosteje najdemo v gabrovih, bukovih in hrastovih gozdovih. Raste od marca do junija, cveti pa od aprila do maja. 

Izda ga vonj po česnu

Njegova glavna in tudi najbolj prepoznavna lastnost je vonj po česnu. Tako ga tudi spoznamo in ločimo od drugih, podobnih rastlin. Neizkušeni nabiralci ga največkrat zamenjajo z jesenskim podleskom, pa tudi šmarnico in belo čmeriko, čeprav nobena od njih ne diši po česnu. Vonj težko zgrešimo, saj se razraste v cela polja. Ali je pred vami polje čemaža, se prepričate prav na podlagi značilnega vonja. Ko odtrgate list in ga pomečkate med prsti, je vonj po česnu še močnejši. 

Čemaževi listi so podolgovate, suličaste oblike, široki približno pet centimetrov, njihova značilnost pa je ta, da iz enega peclja raste samo en list. Po tem se, poleg vonja, loči od jesenskega podleska ali šmarnice. Jesenski podlesek ima pri tleh zvitih več listov, tri ali štiri. Ti so tudi nekoliko temnejše zelene barve, pri dnu rumenkasti in nekoliko ožji. Pri šmarnici iz enega stebla rasteta dva lista oziroma sta zraščena. Bela čmerika pa ima nazobčane liste.  

Poznavalci pravijo, da ima čemaž največ učinkovin in okusa, ko so listi veliki približno 10 centimetrov. Trgamo posamezne liste in vedno preverimo, da iz enega stebla raste le en list. 

Zmerno tudi s čemažem

Kljub temu, da je čemaž cenjen v kulinariki in ima celo zdravilne učinke, pa z njim ne gre pretiravati. Prevelike količine lahko črevesje razdražijo, namesto, da bi nanj imele blagodejni učinek. Uporabljamo ga kot dodatek k jedem, kot začimbo. Najbolje ga je uživati svežega, če ga dodajamo h kuhanim jedem, pa ga dodamo na koncu, da ohranimo čim več njegovih učinkovin. 

Če po zaužitju občutite slabost in prebavne težave, je vedno treba pomisliti na to, da niste pojedli čemaža temveč eno od podobnih, strupenih rastlin. V tem primeru ni dobro odlašati, temveč je treba čim prej obiskati najbližjo nujno pomoč ali urgentni center. Zdravniki svetujejo, da rastlino vzamemo s seboj, saj bodo tako lažje hitro in ustrezno ukrepali. 

Jesenski podlesek/Profimedia

Dve rastlinici sta lahko usodni

V centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana vsako spomlad opozarjajo na pogoste zastrupitve predvsem z jesenskim podleskom, zaužitje katerega je v skrajnih primerih lahko tudi usodno. Usodni sta lahko že dve rastlinici podleska.

Vsi deli jesenskega podleska so strupeni, najmočnejša strupa, ki ju vsebuje, pa sta kolhicin in demekolcin. Rastlina vsebuje od 0,1 do 0,6 odstotka kolhicina. Prebavne težave povzroči odmerek, manjši od 0,5 miligrama na kilogram telesne teže, odmerek večji od 0,8 miligrama na kilogram telesne teže pa običajno povzroči smrt.

Zastrupitev s to strupeno rastlino poteka v več fazah. V prvi, ki se začne po dveh urah po zaužitju in lahko traja do 12 ur, se pojavijo slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in huda driska, ki je lahko tudi krvava. V drugi fazi, v obdobju od 24 do 72 ur, pa pride do okvar srca, ledvic, jeter, trebušne slinavke in pljuč, saj strupi zavrejo delitev celic in poškodujejo organe. V tretji fazi, ki se pojavi po štirih ali petih dneh, se zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvničk in ploščic, zato naraste nevarnost okužb in krvavitev. 

Po zaužitju bele čmerike se pojavijo slabost, bruhanje, driska, glavobol, zamegljen vid in oslabelost, nizek krvni tlak in tudi začasna izguba zavesti, šmarnica pa povzroča bolečine v trebuhu, bruhanje in spremembe srčnega ritma.