Praktično celo rastno sezono zelenjadnicam na domačih vrtovih grozijo različni škodljivci in bolezni, ki jih povzročajo glivice, bakterije in virusi. Vrtičkarji se običajno bojimo različnih plesni, ki najraje prizadenejo nam ljub paradižnik.
V vlažnih obdobjih, eno je pravkar za nami, se na rastlinah pogosto pojavijo glive, ki za razvoj potrebujejo vlago. Rezultat so različne bolezni, kot so krompirjeva ali paradižnikova plesen, ta lahko prizidane tudi jajčevce, pa okrogla listnata pegavost, žametna in črna pegavost.
Pepelaste plesni napadajo vse po vrsti
V sušnem obdobju z visokimi temperaturami, ki ga lahko pričakujemo v naslednjih dneh, ko se bo živo srebro ponovno povzpelo na 30 in več stopinj Celzija, pa vrtnemu nasadu lahko grozi še ena nadloga, to je pepelasta plesen. Rečemo ji tudi pepelovka, napada pa praktično vse po vrsti. Zato govorimo o pepelovki paradižnika, pepelovki paprike, pepelovki bučnic, pepelovki radiča ... Napade tudi endivijo, solato, peso, repo grah, kolerabo, nadzemno kolerabico, zelje, brokoli, cvetačo, ohrovt ...
Posevke ogroža vse od junija do septembra, kot rečeno, pa za razliko od drugih plesni, glive povzročiteljice za razvoj ne potrebujejo vlage, temveč sušo in toploto. Še posebej dobro se razvija v pokritih nasadih, v rastlinjakih, ki niso dovolj prezračeni.
V zgodnji fazi jo odstrani že curek vode
Na zgornji strani listov bomo najprej opazili bele madeže oziroma prevleke. To so trosišča. Kasneje postanejo siva, glive pa se razraščajo v notranjost listov, s čimer rastlini odvzemajo vlago in hranila. Rastline predvsem izčrpa, listi začnejo spreminjati obliko in zastanejo v rasti, voda iz njih pa hitreje izhlapeva, zato rastline ovenijo, listi se na koncu posušijo in odpadejo. Če napade plodove tudi ti oveni in se posušijo.
Okužene liste lahko tudi porežemo, še posebej je to učinkovito pri rastlinah, kjer lahko režemo zunanje liste, na primer pri solatah, endiviji, radičih.
Škropljenje z domačimi pripravki
Dodatno pa napadene rastline zaščitimo z različnimi pripravki, ki jih škropimo po listih. Uporabimo lahko namenske naravne pripravke, ki jih kupimo, lahko pa jih naredimo doma. Najbolj preprosto je narediti pripravek z jabolčnim kisom ali sodo bikarbono. Če na vrtu raste žajbelj, bo tudi pripravek iz tega zelo učinkovit.
Nekaj več dela pa je na primer s pripravkom iz žajblja.
Dovolj in pravilno zalivanje
Sicer pa je treba poskrbeti, da bodo imele rastline dovolj vlage. Kot smo že večkrat poudarili, jih je bolj zalivati na vsakih nekaj dni, a takrat obilno in tik ob steblu oziroma pri tleh, da voda prodre vsaj 20 centimetrov v globino. Zalivati je bolj zjutraj. Vlaga se bo v zemlji zadržala dlje, če površino okoli rastlin dosledno zastiramo.
