Kljub nevihtam in ponekod celo precej močnim padavinam v noči iz minulega četrtka na petek, na Arsu napovedujejo, da "se bo nadaljevalo suho in sončno vreme s temperaturami redno nad 30 °C. Z vidika vodnobilančnega stanja površinskega sloja tal pričakujemo nadaljevanje sušnih razmer in visokih vodnobilančnih primanjkljajev po vsej Sloveniji".
Zadnje poročilo Arsovega Sušomera s 26. junija ni nič kaj spodbudno, saj je bilo preteklih 30 dni po vsej Sloveniji izjemno suhih, le redko je deževalo, takrat pa večini krajev prineslo le skromne padavine.
Izredna padavinska podhranjenost
"Tako so krajem po Sloveniji le dva do štirje dnevi prinesli več kot 1 mm padavin, v regijah severozahoda je bilo takšnih dni med 5 in 8, medtem ko je v Ljubljani v zadnjih 30 dneh tak dan nastopil le enkrat, ko je prinesel natanko 1 mm".
V primerjavi z obdobjem od 1991 do 2020 kazalnik padavin v zadnjem 30-dnevnem "kaže na izredno padavinsko podhranjenost tega dela leta: najbližje so se običajni količini padavin za ta čas leta približali kraji v Podravju in Pomurju z med 30 in 45 odstotki običajnih padavin, medtem ko jih je na Koroškem, Notranjskem, Goriškem in v Ljubljani z okolico padlo večinoma manj kot 10 odstotkov običajne količine oziroma skupno v 30-dnevnem obdobju ne več kot 13 mm".
Skupno je v preteklih 30 dneh v severni polovici Slovenije z izjemo Koroške in Ljubljane z okolico padlo med 15 in 30 mm padavin, v preostalem delu Slovenije do 20 mm, le redki kraji so lokalno prejeli rahlo več padavin (Bovec 61 mm, Maribor 47 mm, Trojane 45 mm, Iskrba 38 mm, Celje 35 mm).
"Ob tem se je dnevno izhlapevanje gibalo med 4 in 6 mm, v že nekaj časa trajajočem vročinskem valu pa v večini krajev redno presega 5 mm/dan. Takšno izhlapevanje je bilo v večini krajev prisotno med 15 in 20 dni obdobja, v Spodnjem Posavju, na Goriškem in na pa med 22 in 26 dni".
Izjemna suša v treh regijah
Prepoved zalivanja v vse več občinah
Sušne razmere se že poznajo v vsakodnevnem življenju, pomanjkanje vode namreč že občutijo v nekaterih občinah po državi.
Vse več komunalnih podjetij opozarja prebivalce, da je do preklica prepovedana uporaba pitne vode za pranje avtomobilov, polnjenje bazenov in celo zalivanje vrtov in zelenic.
Med prvimi so prepoved objavili v Moravčah, sledila pa so tudi komunalna podjetja v občini Ajdovščina, Fram – Rače, Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi in Trebnjem.
Glede na napovedano sušno obdobje pa lahko pozive k racionalni porabi vode ali celo k prepovedi lahko v naslednjih dneh objavi še več komunalnih podjetij po državi.
Rastline v vročinskem in sušnem stresu
"Po večjem delu države so se povprečne dnevne temperature tal na globini 5 cm gibale med 22 in 28 °C, na Goriškem okoli 32 °C. Glede na predhodno obravnavano obdobje so se tla segrela za skoraj 2 °C. Temperature tal so bile za okoli 4 °C višje od dolgoletnega povprečja. Površina golih tal je bila celotno obravnavano obdobje suha, le v krajih z lokalnimi plohami se je površina tal za kratek čas malo navlažila," še navajajo v Sušomeru.
Zaradi tega so bile rastline, predvsem tiste s plitvim koreninskim sistemom, izpostavljene vročinskemu in sušnemu stresu, še posebej na plitvih, prodnatih tleh. Izsuševanju pa so bila najbolj izpostavljena slabo zasenčena tla na posevkih koruze in zlasti zelenjadnice na površinah, ki niso bile namakane. Visoke temperature zraka so ponekod povzročale ožige, kar je bilo najbolj opaziti na odkošeni travni ruši.
Deževnica je vredna zlata
Pomanjkanje vode in visoke temperature med drugim skrbijo tudi vrtičkarje. Premalo zalivanja lahko pomeni propad zelenjadnic, ki so poleg tega še zelo občutljive na visoke temperature in ožig. A nekaj le lahko naredimo, da preprečimo najhujše.
V takšnih razmerah se kot zelo dobra odločitev pokaže zbiranje deževnice. Vsaj dokler ne poide, lahko rastlinam dodajamo tako potrebno vodo. Pri tem velja racionalnost. Zalivamo zelenjavni vrt, jagodičevje, manj ali celo nič vode pa ne namenimo okrasnemu vrtu in travni ruši. Čeprav jo bo močno sonce požgalo, se bo po prvih obilnih padavinah ponovno obrasla.
Vseh zelenjadnic ne zalivamo enako. Več vode potrebujejo plodovke, med njimi največ jajčevci, manj pa na primer čebula in solatnice. Zato vodo preudarno razdelimo med posamezne vrste rastlin.
Obvezna uporaba zastirke
V sušnih razmerah, ko voda iz tal izhlapeva hitreje, je obvezna uporaba zastirke. Ta hkrati tudi zadrži vlago, ki jo lahko črpajo rastline, poleg tega so tla bolj rahla in prezračena, kar je v teh ekstremnih razmerah prav tako pomembno. Rastline iz prezračenih in rahlih tal lažje črpajo hranljive snovi, voda pa lahko prodre okoli korenin. Na zbitih, izsušenih tleh bo voda namesto v globino odtekala po površini.
Senčenje zelenjavnega vrta
Vrt je v času suše in visokih temperatur treba senčiti, še posebej to velja za nove posevke in mlade sadike. V nasprotnem sploh ni možnosti, da bi seme kalilo, mlade rastlinice pa preživele. Sence ustvarimo z lahkimi agrokoprenami ali gosto pletenimi namenskimi mrežami, ki pa ne smejo biti nameščene tik ob tleh.
Še bolje pa je z novimi setvami in sajenje počakati, dokler ekstremne temperature vsaj nekoliko ne popustijo.
Naravna krepčila za odpornost proti suši
Zelenjadnice, predvsem pa plodovke, zalijemo ali pa škropimo po listih z mešanico rjavih alg in kalija, s čimer krepimo njihovo odpornost na sušo in preprečujemo razvoj bolezni. Plodovkam, sploh pa paradižniku, ki prav zdaj tvori plodove, je dobro dodajati tudi kalcij. Zakaj sta kalij in kalcij na poletnem zelenjavnem vrtu nujni krepčili, lahko preverite tukaj.
