Voluhar, eden od najtrdovratnejših škodljivcev na zelenjavnih, sadnih in okrasnih vrtovih, ki povzroča veliko škode. Najverjetneje ga bomo opazili jeseni, takrat namreč iz zemlje pokuka, da si naredi zalogo hrane za zimo, na površju pa se tudi pari.
Vendar si vrtičkarji težko privoščimo čakati na jesen, z vrtov ga je treba pregnati že prej, sicer se lahko poslovimo od več vrst zelenjave, mladih sadnih dreves in okrasnih rastlin.
Najbolj ogrožene rastline na vrtu
Voluharju zelo teknejo korenine mladih sadnih dreves, še posebej jablan, pa tudi hrušk, češenj in višenj. Pojedel bo vse stranske korenine, potem pa se lotil še debelejših korenin in koreninskega vratu.
Na zelenjavnem vrtu mu zelo teknejo korenje, krompir, pesa, zelena, skratka vse korenovke in gomoljavke, lotil pa se bo tudi solate. Dišijo mu tudi različne okrasne rastline, ki rastejo iz čebulic z izjemo narcis.
Voluharjev življenjski prostor
Voluhar je sesalec, velik od 12 do 20 centimetrov. V spodnji in zgornji čeljusti ima po dva zoba, ki ves čas rasteta in s katerima obgloda in poje praktično vse, kar mu pride na pot. Z njima tudi koplje rove.
Živi pod zemljo, kjer si ustvari zelo premišljen sistem rovov na globini od 10 do 30 centimetrov, lahko pa tudi precej globlje, celo do enega metra. Ustvarja značilne ovalne rove, ki merijo od pet do sedem centimetrov in so popolnoma gladki, saj med njihovim kopanjem poje vse koreninice. Običajno deluje na površini 40 kvadratnih metrov in ustvari tudi do 80 metrov rovov. Med njimi je poseben rov za zaloge hrane in poseben rov, v katerega samica koti mladiče. Od tri-do šestkrat na leto skoti od štiri do šest mladičev.
Odkrijte naseljene rove
Boj z voluharjem ni preprost, popolnoma učinkovite metode, s katero bi se ga lahko znebili, pa po navedbah strokovnjakov, ni. Obstajajo pa nekatere metode, s katerimi jih lahko preženemo in zmanjšamo njihovo populacijo. Nekatere od njih je popisal Silvo Žveplan z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
Od pasti do zaščitnih mrež
V rov vstavimo namensko past in počakamo, da se bo voluhar ujel vanjo. Strokovnjak svetuje, da pri postavljanju pasti nosimo rokavice, sicer nas bo voluhar zavohal in se pasti izognil.
Druga precej učinkovita metoda je vlivanje prevrelke iz bezgovih listov v rove. Bezeg namreč učinkovito odganja voluharje. V 10 litrov vode namočimo kilogram bezgovih listov, posodo zapremo in postavimo na toplo. Tekočino večkrat premešamo in s tem dodamo potreben kisik. Ob razpadanju rastlinskih delov se tekočina začne peniti in zavre. Ko se neha peniti, jo precedimo in nerazredčeno vlijemo v naseljene rove.
Ob mladih drevesih je dobro posaditi tudi narcise, ki s svojim vonjem odganjajo voluharja. Poleg teh pa voluharja odganja tudi vonj cesarskega tulipana in križnolistnega mlečka.
Med precej učinkovitimi načini za odganjanje voluharja pa Žveplan navaja tudi v tla ob mlado drevo zakopano vedro, ki ga do treh četrtin napolnimo z vodo. Vedro pet do 10 centimetrov pod robom naluknjamo, da lahko odteka morebitna deževnica. Voluharja voda privlači, pade vanjo in se utopi.
Mačka je zelo učinkovita
Voluhar ima tudi nekaj naravnih sovražnikov, na primer ježa, mačke in pse. Pa seveda tudi nekaj takšnih, ki jih na vrt težje privabimo, to so kune, podlasice, ptice ujede in goži. Če smo na vrtu odkrili voluharja, bo zagotovo svoje delo zelo dobro opravila mačka.
Urejen vrt je osnova
Škoda voluharja bo manjša, če vrtna tla redno obdelujemo, saj ga s tem preganjamo. Okoli dreves pustimo kolobarje gole zemlje, ki jo prav tako redno okopavamo. Visoka trava ob drevesih in gnojenje s hlevskim gnojem jeseni pa sta pravi raj za voluharja.
Najboljši uspeh bomo dosegli, če sočasno uporabimo več metod, nikakor pa voluharja ne smemo pusti pri miru, zaključi Žveplan.
katarina.n.mal@styria-media.si
)) Ali želite najti žensko za eno noč? Daj no -- Sexy24.mom
Takih je v Sloveniji ogromno, samo v opomnik
V Sloveniji imamo veliko krtov.... ruskih!