Pod streho > Na vrtu
24319 ogledov

To so osnovna pravila, ki se jih morate držati na zelenjavnem vrtu

zelenjavni vrt Profimedia
Ne glede na to ali boste vrtnarili prvič ali pa ste že izkušeni vrtičkarji, je zdaj čas, ko je treba narediti dober načrt zelenjavnega vrta.


Kolobarjenje, dobri sosedi in gnojenje so bistveni razlogi, zaradi katerih je treba zelenjavni vrt oziroma njegovo zasaditev načrtovati vsako leto znova. Brez tega težko upamo na dobro letino, ki je cilj vsakega vrtičkarja. 

Najmanj 10 kvadratov vrta na osebo

Kako bomo kolobarili, izbirali dobre sosede in gnojili, pa je odvisno od tega, kaj načrtujemo saditi in sejati, vse skupaj pa seveda omejuje tudi velikost zelenjavnega vrta. Spomnimo, za sprotno porabo pridelane zelenjave potrebujemo približno 10 kvadratnih metrov vrta na osebo, če želimo še nekaj več pridelka, ki ga bomo pospravili za manjšo ozimnico, je potrebnih 20 kvadratov na osebo, za celoletno oskrbo in ozimnico pa celo do 80 kvadratnih metrov. Pri načrtovanju vrta je treba upoštevati in premisliti še več drugih dejavnikov.

Površino lahko nekoliko zmanjšamo, če vrtnarimo zelo premišljeno in spretno, nekaj več pridelka pa si lahko obetamo tudi v visokih gredah, v katerih je rast ob vseh izpolnjenih pogojih nekoliko hitrejša.

zelenjavni vrt | Avtor: Profimedia Profimedia
Spoznajte zelenjadnice, ki jih boste sadili

Glede na danosti, najprej naredimo seznam vseh zelenjadnic, ki jih načrtujemo saditi in sejati. Dobro je, da vemo, v katero botanično skupino spadajo, saj bomo na podlagi tega lahko načrtovali kolobar. Ta je nujno pravilo, ki se ga moramo držati, saj rastlin iz iste skupine ne smemo vsako leto znova saditi na isto mesto. Preden jih bomo ponovno sadili na isto mesto, naj mineta vsaj dve leti, še bolje pa je, če mine štiri ali pet let.

Pomembne botanične skupine rastlin:

  • Stročnice, kamor se uvrščajo fižol, grah, bob, leča, čičerika, soja.
  • Kapusnice so zelje, ohrovti, cvetača, brokoli, koleraba, redkev, repa.
  • Med razhudnike spadajo paradižnik, paprika, krompir, jajčevec
  • Korenček, zelena, peteršilj, pastinak, sladki komarček so kobulnice.
  • Špinačnice so špinača, blitva in rdeča pesa.
  • Solate, radič, endivija, artičoka so košarnice.
  • Kumare, bučke, buče, melone in lubenice so bučnice.
  • V skupini čebulnic pa so čebula, šalotka, česen, por, drobnjak. 

Poznavanje skupin pomaga pri tem, da nobeno od rastlin, ki spada v posamezno skupino, ne bomo sadili na isto mesto, kot je bila vsaj dve leti pred tem, niti na to mesto ne bomo sadili nobene od rastlin iz te skupine. 

Kolobarjenje po priporočenem vrstnem redu

Skupine niso navedene po naključnem, temveč si sledijo po priporočenem vrstnem redu: za stročnicami sadimo kapusnice, za njimi razhudnike in tako naprej. Le za čebulnicami ne smejo slediti stročnice in nasprotno, saj se med seboj ne marajo. 

Ni pa nujno slediti temu vrstnemu redu, torej tam, kjer je lani rasel na primer paradižnik, letos ne bomo sadili paprike ali jajčevcev, lahko pa sadimo zelje ali denimo sejemo špinačo. Pomagamo si lahko tudi tako, da rastlinam s plitvimi koreninami sledijo tiste z bolj globokimi. 

zelenjavni vrt | Avtor: Pinterest Pinterest
Kolobar je najbolje načrtovati hkrati z gnojenjem, saj nekatere rastline potrebujejo bistveno več gnojila kot druge. O gnojenju in potrebah posameznih rastlin se je treba natančno poučiti, zato se mu bomo tokrat izognili in mu v prihodnje namenili več pozornosti. 

Brez dobrih sosedov ne gre

Preden načrt zasaditve narišemo in napišemo, pa je dobro vedeti tudi, katere rastline so dobri sosedi, torej jih lahko sadimo v mešanih posevkih. Ti so dobrodošli, saj tako lahko bolje izkoristimo prostor, še bolj pomembno pa je, da dobri sosedi spodbujajo eden drugega pri rasti in se verujejo pred škodljivci. 

Dobri sosedi glavnih zelenjadnic, ki jih sadimo skupaj:

  • blitva – brokoli, brstični in navadni ohrovt, cvetača, črna redkev, drobnjak, fižol, grah, kolerabica, korenček, redkvica, solata in zelje,
  • brokoli – blitva, endivija, fižol, grah, špinača, zelena,
  • ohrovti – blitva, nizek fižol, grah, špinača, zelena, solata,
  • bučke – čebula, fižol, grah, paradižnik, redkvica, solata,
  • cvetača - blitva, endivija, fižol, grah, paradižnik, solata, špinača,
  • čebula – korenček, kumare, paradižnik, pastinak, rdeča pesa, solata,
  • endivija – brokoli, visok fižol, grah, kolerabica, por, zelje,
  • nizek fižol – blitva, brokoli, brstični in navadni ohrovt, bučke, cvetača, jajčevec, kolerabica, krompir, kumare, lubenice, melone, motovilec, paradižnik, radič, rdeča pesa, redkvica, solata, špinača, zelje,
  • visok fižol – enako kot pri nizkem fižolu, dobri sosedi pa so še endivija, špinača in zelena,
  • grah - blitva, brokoli, brstični in navadni ohrovt, bučke, cvetača,  endivija, jajčevec, kolerabica,krompir, kumare, lubenice, melone, redkvica, špinača, solata, zelena, zelje,
  • jajčevec – nizek fižol, grah, zelje,
  • korenček -  blitva, čebula, drobnjak, por, radič, redkvica, solata,
  • krompir – nizek fižol, grah, kolerabica, ohrovt, pastinak, špinača,
  • kumare – čebula, drobnjak, fižol, grah, motovilec, peteršilj, solata, zelena, zelje,
  • lubenice in melone – fižol, grah, redkvica,
  • motovilec – fižol, koleraba, kumare, redkvica,
  • paprika – drobnjak, koleraba, motovilec, redkvica, solata, zelena,
  • paradižnik – bučke, cvetača, čebula, drobnjak, nizek fižol, ohrovt, peteršilj, por, radič, redkvica, solata, zelena,
  • por – endivija, grah, korenček, paradižnik, peteršilj,
  • radič – fižol, korenček, paradižnik, 
  • solata – najmanj zahtevna rastlina, le peteršilj ni njen dobri sosed,
  • špinača – brokoli, ohrovti, fižol, krompir, redkvica, zelje,
  • zelena – brokoli, ohrovti, visok fižol, grah, kumare, paprika, paradižnik, por, solata, zelje,
  • zelje – blitva, drobnjak, endivija, fižol, grah, jajčevec, por, solata, špinača, zelena.

Na list papirja, najbolje pa je, da ima vrtičkar beležnico, v katero si zapisuje vse, kar je pomembno za lep zelenjavni vrt, narišemo skico gredic. Po posameznih gredicah vrišemo sadike posamezne rastline, upoštevajoč kolobar in hkrati dobre sosede. A to še ni vse. Načrtovati je treba tudi, kaj bomo kam sadili v naslednjih mesecih, saj nekatere zelenjadnice med letom z gredic poberemo in tako ustvarimo prostor za nove. Zato je treba poznati tudi čas, kdaj bomo kaj sadili ali sejali. 

zelenjavni vrt | Avtor: Profimedia Profimedia
Poglejmo prvih nekaj mesecev na vrtu 

Marca lahko neposredno na gredice sadimo cvetačo, brokoli, zelje, rdeče zelje in glavnati ohrovt, pa kolerabico, peteršilj in zgodnji krompir. Sejemo pa zeleno, redkvico, solato, čebulo, por, grah.

Za vse naštete je čas tudi aprila, dodamo pa jim sadike zelene, blitvo, špinačo, rdečo peso, podzemno kolerabo. 

Že zdaj tudi načrtujemo prostor za paradižnik, papriko, jajčevce, bučke, kumare, nizek in visok fižol, ki jih bomo sadili oziroma sejali maja. 

Junija pa se bodo prve gredice začele prazniti, zato na teh mestih načrtujemo nove posevke med njimi radič in endivijo, brstični ohrovt ter ponovno zelje, solato, nizek fižol, por  in tako vse do pozne jeseni, ko poberemo večino do zdaj posajenih zelenjadnic in ustvarimo prostor za sajenje zimske čebule, česna, špinače, prezimne solate, redkvice, motovilca, pora. 

Načrte zasaditve je treba spravljati, saj se zaradi pestrosti vrta naslednje leto morda ne bomo spomnili, kje je lani rasla vsaka od zelenjadnic, kaj šele da bi se spomnili za več let nazaj, če želimo načrtovati štiri- ali petletni kolobar. 

 

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.