Pod streho
9432 ogledov

Ne delajte si škode s toplotno izolacijo na notranji strani sten

izolacija na notranji strani Profimedia
Toplotna izolacija zunanjih sten na notranji strani je manj učinkovita kot na zunanji, hkrati ima več drugih pomanjkljivosti. Izvedena napačno ali površno pa celo poslabša bivalne razmere.

V nekaterih razmerah pa žal nimamo druge izbire, kot da zunanje stene izoliramo z notranje strani. To velja za stavbe, ki so pod spomeniškim varstvom, saj se v njihovo fasado ne sme posegati, ali pa je zaradi njene specifičnosti vgradnja izolacije na zunanji strani nemogoča. 

Drug tak primer so stanovanja v večstanovanjskih blokih, kjer se lastniki ne uspejo dogovoriti o novi fasadi s toplotno izolacijo. To občutijo predvsem lastniki vrhnjih in vogalnih stanovanj, ki imajo več zunanjih sten in zato večje toplotne izgube. Podobne so težave v dvo- in tristanovanjskih stavbah, kjer ni soglasja o skupni sanaciji fasade. 

V teh primerih je vgradnja toplotne izolacije na notranji strani zunanjih sten vsaj delna rešitev, vendar, kot se strinjajo strokovnjaki, bolj kot na toplotne izgube, vpliva na prehod vodne pare, kondenzacijo, in preprečuje nastanek plesni. A le pod pogojem, da je pravilno in natančno izvedena, v nasprotnem pa celo poveča kondenzacijo vodne pare na hladnih površinah in razvoj plesni na mestih toplotnih mostov. 

Slabša akumulacija toplote in manjša energijska učinkovitost

Ena od pomanjkljivosti takšnega izoliranja je tudi slabša akumulacija toplote. Ker zunanji zid zapremo s toplotno izolacijo, ne more akumulirati toplote iz notranjosti, ki bi jo ob ohlajanju zraka oddajal nazaj v prostor. To sicer pomeni, da se bo ta pozimi hitreje segrel, vendar tudi precej hitreje ohladil, ko bomo zmanjšali ali ugasnili gretje. Poleti pa se prostori bolj pregrevajo, kot če je izolacija na zunanji strani stene. Toplota, ki čez dan pride v prostor, se tudi ponoči v njem zadržuje dlje, da je zid, zaprt z izolacijo, ne more akumulirati. 

Na notranji strani praviloma ne moremo vgraditi toliko toplotne izolacije, kot bi je na zunanji, saj za to nimamo prostora. Težko se je namreč odreči 15 ali celo 20 centimetrom površine ob zunanjih stenah. Običajno lahko vgradimo le od pet do 10 centimetrov, zato je učinek toplotne izolacije pri zmanjšanju toplotnih potreb toliko manjši. 

Izbira toplotne izolacije je odvisna od prostora in zaključne stenske obloge

Za izolacijo na notranji strani lahko tako kot na zunanji izberemo katerikoli toplotnoizolacijski material, boljša izbira pa so tisti, ki imajo čim nižjo toplotno prevodnost, saj bomo z manjšo debelino dosegli boljši izolativni učinek. Določene toplotne izolacije, kot so vakuumske plošče in  ekspandirani polistiren z grafitom, imajo nižje vrednosti toplotne prevodnosti, med bolj toplotno izolativne materiale pa spadajo tudi različne steklene volne.

izolacija z notranje strani | Avtor: Profimedia Profimedia
Toplotno izolacijo izberemo tudi glede na to, kakšno zaključno stensko oblogo bomo imeli. Od tega je odvisno, kako bomo izolacijo vgradili, in katere dodatne plasti so nujne v novi stenski konstrukciji. 

Z EPS in XPS ustvarimo tako imenovano notranjo fasado

Če bomo izvedli tako imenovano notranjo fasado, kar pomeni, da jo bomo zaključili zgolj z opleskom, potem je toplotna izolacija lahko iz ekspandiranega polistirena (EPS) ali ekstrudiranega polistirena (XPS). V obeh primerih izberemo plošče z zaprto celično strukturo, ki so dimenzijsko stabilne, da jih na steno ne bo treba sidrati. Na steno jih lepimo, vendar moramo lepilo nujno nanesti na celotno površino plošče in ne zgolj na robove ali točkovno, zato da preprečimo kondenzacijo na stiku zunanjega zidu in izolacije. Vedno je  treba uporabiti namenska lepila. 

Na prilepljene plošče s tesno prilegajočimi stiki nanesemo lepilno malto, čez njo namestimo armirano mrežico, potem pa sledijo drugi sloj lepilne malte, izravnalni sloj in oplesk.

Naravne toplotne izolacije nujno potrebujejo parno zaporo

Nekoliko drugače bo sestavljena stena, če kot zaključni sloj izberemo mavčno-kartonske plošče ali leseno stensko oblogo. V tem premeru lahko uporabimo tudi namensko stekleno ali kameno volno, celulozne in lesne kosmiče ali lesne vlaknenke. 

Ob zidu najprej naredimo ustrezno podkonstrukcijo, v katero vgradimo toplotno izolacijo. Čeznjo pa je nujno treba namestiti parno zaporo, ki jo polagamo tako, da se stiki prekrivajo, potem pa jih je treba še dodatno zalepiti s trakovi. Popolno zrakotesnost bomo dosegli, če bodo kakovostno zalepljeni tudi vsi stiki parne zapore s stropom, tlemi in stiki okoli oken. Podobno bo sestavljena stena, če bomo kot izolacijo uporabili lesne vlaknenke, le da te ne potrebujejo podkonstrukcije, temveč jih na zid lepimo z namenskim lepilom.

Stiki parne zapore morajo biti 100-odstotno zalepljeni

Parna zapora, za katero lahko uporabimo različne folije, med drugim tudi aluminijasto folijo ali pa namenske OSB-plošče, ki morajo biti paroneprepustne, vsi stiki med njimi pa zalepljeni, v konstrukciji preprečuje prehod vodne pare iz prostora v toplotno izolacijo, s tem pa njeno navlaženje in propad, hkrati pa bo vplivala na zaključno stensko oblogo, ki prav tako lahko začne propadati, povzroči pa lahko tudi razvoj plesni na njej.  

izolacija na notranji strani | Avtor: arhiv Nep.Vitra arhiv Nep.Vitra
S tako izvedeno topotno izolacijo smo opravili le pol poti. Posebno pozornost je treba nameniti območju okenske odprtine, izolirati pa je treba tudi strop in tla. To so posegi, s katerimi bomo v veliki meri preprečili nastanek toplotnih mostov. 

Toplotna izolacija okenskih odprtin in nove okenske police

Vse notranje okenske police je treba odmontirati in vgraditi nove, prilegajoče se novim dimenzijam zaradi vgrajene toplotne izolacije na steno pod oknom. Zelo pomembno je, da pred vgradnjo novih okenskih polic mesto pod njimi obložimo s toplotno izolacijo, enako pa velja tudi za druge tri stranice okenske odprtine oziroma špalete, ki morajo biti izolirane po vsej površini. Izolacijo je treba na teh mestih zrakotesno in vodotesno zaščititi s parno zaporo in vse stike prelepiti. Če smo izbrali EPS ali XPS, pa je treba izolacijo obdelati enako kot na steni. Na vogale pa je treba namestiti zaključne letve in vogalnike z mrežicami, ki preprečujejo poškodbe. 

Brez izolacije stropa in tal bomo ustvarili nove toplotne mostove

Strop lahko izoliramo z zgornje strani, če je nad bivalnim prostorom neogrevano podstrešje. Vendar na ta način ne bomo mogli povezati stenske in stropne toplotne izolacije, zato na stiku stene in stropa nastane toplotni most, hkrati je to mesto, kjer najpogosteje kondenzira vlaga in se pojavi plesen. Zadrego lahko rešimo tako, da toplotno izolacijo iz stene potegnemo še pol metra čez strop. S tem bomo na stropu ustvarili nekakšen venec, ki je estetsko lahko moteč, a če ga ustrezno obdelamo, pobarvamo, lahko v resnici ustvarimo zanimiv detajl.

Izolacija na notranji strani | Avtor: arhiv Nep.Vitra arhiv Nep.Vitra
Enako bi bilo treba narediti na tleh, če je pod njimi neogrevana klet, vendar je to manj verjetno, saj bi s tem ustvarili nenaravno stopnico oziroma oviro. Zato tla izoliramo s spodnje strani, torej izoliramo strop neogrevane kleti. 

Nasvet strokovnjaka res ni odveč

Podrobnosti, ki jih je treba upoštevati pri izolaciji zunanjih sten z notranje strani, je izjemno veliko, zato je vsekakor dobro, da se pred posegom posvetujemo z energetskim svetovalcem, ali pa vsaj s proizvajalcem toplotne izolacije. Natančno jim je treba opisati stanje, med drugim tudi postreči s podatki o sestavi obstoječega zunanjega zidu in notranji oblogi ali zaključnem ometu, ki je na steni. Tako vam bodo lahko svetovali, katere materiale uporabiti, kako jih med sabo kombinirati, in kako čim bolj učinkovito preprečiti toplotne mostove in kondenzacijo vlage na hladnih površinah. V nasprotnem si lahko naredite več škode kot koristi.  

Več o gradnji, obnovi in rabi energije najdete tukaj.
 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.

Sorodne novice